Bo morala Planica še enkrat priznati premoč Vikersundu?

Foto: Denis Sadiković

Na prvih dveh tekmah nove smučarsko-skakalne sezone je prevladoval Stefan Kraft, ki bo tudi ta konec tedna v Lillehammerju glavni favorit za zmagi na dveh posamičnih tekmah. Avstrijec je tudi aktualni svetovni rekorder, a od njegovega nepozabnega poleta (253,5 metra v Vikersundu) bo prihodnjo pomlad minilo že sedem let. Lov na nove mejnike se v zadnjem obdobju spet prebuja. Kaj se mora spremeniti, da bo to sploh mogoče? Kdaj lahko pričakujemo novo rekordno znamko? In zakaj bi lahko bil Vikersund spet v prednosti pred Planico? Odgovore nam je pomagal poiskati Jelko Gros.

18. marca 2024 bo minilo že sedem let, odkar je na tekmi norveške turneje Raw Air povsem v dno letalnice Vikersundbakken poletel Stefan Kraft, po izmerjeni daljavi pa se je lahko veselil rekordnega dosežka. 253,5 metra trenutno znaša magična znamka, ki pa se ji v zadnjih letih ne na Norveškem ne na letalnici bratov Gorišek v Planici nihče ni več zares približal.

In medtem ko bo sijajni avstrijski skakalec, ki iz leta v leto navdušuje s svojo konstantnostjo in je prepričljivo dobil obe uvodni tekmi zime v Ruki, prvi favorit tudi ta konec tedna v Lillehammerju, se v ozadju znova prebuja lov na svetovni rekord. O tem je na nordijskem forumu v začetku novembra govoril tudi direktor moškega dela svetovnega pokala Sandro Pertile, češ da si vodilni možje pri Mednarodni smučarski zvezi (Fis) želijo še daljših poletov. “Lahko bi se letelo okrog 15 metrov dlje, toda pri tem moramo biti pazljivi,” je dejal Italijan.

Rekordna znamka Stefana Krafta:

Kdaj in kako?

Kot smo že poročali, naj bi Norvežani pritiskali na glavne odločevalce, da čim prej sprejmejo sklep, po katerem se višinska razlika med zaletno smučino in dnom letalnice iz maksimalnih 135 metrov poveča za pet metrov, torej na 140 metrov. Za pojasnila, kaj to pomeni v praksi in kako hitro bi lahko bila ta ključna odločitev sprejeta, smo se obrnili na Jelka Grosa.

“Sklep lahko pričakujemo spomladi na koledarski konferenci Fis. Ker ga mora potrditi še predsedstvo Fis, bo lahko v praksi izdan nekje v sredini julija. Če bo sklep izdan tako, da velja že za naslednjo zimo (2024/25), je v ozadju nekdo lobiral in vse pripravil. Resna država temu ne more slediti, enostavno ne bi bilo mogoče, da bi bilo vse že pozimi pripravljeno. Ko sem slišal, da se to dogaja, sem direktorja svetovnega pokala pozval, naj nam da vsem, ki imamo letalnice, priložnost. Da se sklep sprejme, izvajati pa se začne dve leti pozneje,” je za Sportklub dejal nekdanji direktor Zavoda za šport RS Planica.

In namignil, da Norveška z Vikersundom res skuša znova prehiteti Planico, kjer je zadnji svetovni rekord leta 2005 postavil Norvežan Bjoern Einar Romoeren. Od leta 2021 pa ga ima v lasti letalnica v Skandinaviji. "Če Norvežani že imajo gradbeno dovoljenje, potem so uspešno lobirali. So vedeli in se pripravili. Ob tem nastopi dilema, če je povečava v Planici sploh smiselna, če so oni dve leti pred nami," dodaja Gros.

Zadnji rekordni polet v Planici:

Planica je zadnji rekord dočakala leta 2005, ko je pri takrat rekordnih 239 metrih pristal Norvežan Bjoern Einar Romoeren. Naslednjih šest rekordnih znamk je bilo doseženih v Vikersundu. Leta 2018 je pod Poncami daljavo Stefana Krafta (253,5 m) izenačil njegov rojak Gregor Schlierenzauer, a ob tem grdo padel. Še za pol metra daljši je bil že leta 2015 v Vikersundu Rus Dimitrij Vasiljev, a je ob pristanku podrsal. Najdaljši skok na letalnici bratov Gorišek brez dotika je leta 2019 postavil Japonec Rjoju Kobajaši - 252 metrov.

Smiselno je dodati še stalne reflektorje

A če bo Pertile skupaj s sodelavci vendarle upošteval Grosa in druge akterje s sončne strani Alp, se bodo pod Poncami podali v projekt povečave letalnice in s tem seveda v lov na svetovni rekord.

"Najmanj eno leto potrebujemo, da zapremo finančno konstrukcijo in pripravimo investicijsko dokumentacijo. Da do investicije sploh lahko pride. Prav tako v Sloveniji rabiš vsaj eno leto, pa moraš biti zelo priden, da dobiš gradbeno dovoljenje. Brez tega pa se tega ne moremo iti. Če se v Planici tega lotimo, bi bilo smiselno, da zraven letalnico opremimo še z razsvetljavo. Na koledarju nas ves čas porivajo proti koncu marca, začetku aprila. Ozračje se segreva, zato bi morali tekme prestaviti na popoldanske termine. V primeru razsvetljave pa bi morali narediti še presojo vplivov na okolje, ki je za letalnico še nimamo," pravi Gros, ki bo ta konec tedna v Lillehammerju opravljal vlogo tehničnega delegata.

Planica — Poleti so leta 2020 v Planici že potekali potekali pod žarometi, a takrat začasnimi. Foto: Profimedia

Cena? Okrog milijona evrov

Kaj bi nov sklep pomenil za letalnico v Planici? K-točka (kritična točka) letalnice bi ostala na enakem mestu, za pet metrov pa bi se povečala velikost skakalnice (HS). In kako bi to dosegli? "Premaknili bi zaletno mizo nazaj, nasuli bi hrbtišče. Na njem bi vse skupaj fiksirali na neko točko, lahko tudi umetno konstrukcijo. V tem primeru bi spodaj morali položiti izolacijo, saj bi brez nje marca na hrbtišču vse steklo. Verjetno bi tudi iztek skakalnice morali poglobiti za kakšen meter, kar istočasno pomeni, da bi morali za kakšen meter poglobiti tudi hudournik," pojasni Gros.

Kaj pa stroški? "Nekaj sredstev bi bilo potrebnih. Ne govorimo o večmilijonskih zneskih, blizu milijona pa bi ta investicija zagotovo znašala," odgovarja sogovornik. Bo pa finančni vložek manjši, ker so v Planici o naslednji povečavi razmišljali že ob zadnji večji prenovi leta 2013. Gros je tudi prepričan, da je takšen projekt mogoče izpeljati v eni gradbeni sezoni.

Če bo torej sklep sprejet poleti 2024, bodo v Planici s povečavo letalnice v najboljšem primeru lahko začeli leto pozneje, daljše polete pa bomo lahko najprej videli leta 2026.

Najmanj dela čaka Avstrijce, največ Čehe

Kaj pa bi sprememba višinske razlike pomenila za ostale letalnice? Avstrijski Kulm bo januarja gostil svetovno prvenstvo v poletih, na koledarju letošnje sezone je tudi nemški Oberstdorf. V češkem Harrachovu so skakalci nazadnje tekmovali leta 2014. Kljub različnim idejam od takrat letalnica v skakalnem stadionu Čertak propada. Gros pove:

"Omejitve ima predvsem Oberstdorf. Nemci bi morali podreti zaletni stolp in veliko nasuti. Nižje, kot so, ne morejo, saj bi prišli do podtalne vode reke, ki teče zelo blizu. Tekma bi bila ob naraščanju reke ali podzemnih voda večkrat v nevarnosti, saj bi poplavljalo iztek. S tega zornega kota se Oberstdorf povečave ne bo lotil."

Letalnica v Oberstdorfu. Foto: Profimedia

"Kulm ima možnost, ampak samo navzgor. Z dodelavami bi se dalo. Ko se bodo odločili, bodo prišli zraven. Je pa pri njih malce težje, saj o investicijah odloča Avstrijska smučarska zveza in ne prireditelj. Če ni druge investicije, bo to prioriteta, drugače pa težko. Avstrijci kmalu gostijo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, tako da imajo verjetno druge prioritete kot povečavo letalnice."

"Potem pa je tu še Harrachov, ki ves čas sanja o tem, da bi oživel nazaj. Zraven so predvsem zanesenjaki, ki so aktivni. Dajmo jim priložnost, da se vrnejo. Imajo sorazmerno dovolj prostora, a bi investicija v vsakem primeru znašala nekje 10 milijonov evrov, da vse skupaj spravijo v red. V tem trenutku ne vidim možnosti, da so sposobni zbrati ta sredstva."

Zapuščena letalnica v Harrachovu. Foto: Profimedia

Ogromna odgovornost, saj ni norm, ampak samo meje

Marca, nekaj dni pred finalom svetovnega pokala v Planici, je v javnost prišla novica o smrti Janeza Goriška, enega od pionirjev smučarskih poletov. Projektiral je tudi letalnico v Vikersundu. Gros kljub temu verjame, da to ne bo zavrlo razvoja tega zimskega spektakla, za katerega se tudi pri Fis vse bolj zavedajo, kako atraktiven je za spremljevalce in gledalce športa.

"Strokovnjaki se bodo morali usesti skupaj. In z ljudmi iz prakse in s tistimi, ki bodo znali nekaj računsko podpreti. Za gradnjo normalnih in velikih skakalnic obstajajo norme FIS in tablice. Za gradnjo letalnic pa samo zgornje omejitve, znotraj katerih moraš graditi. Če se zmotiš in narediš pol metra prekratko mizo, bodo vsi pristajali na hrbtišču. Če narediš pol metra predolgo mizo, pa skakalci letijo zelo visoko in skoki postanejo nevarni. Treba je imeti kombinacijo znanosti in izkušenj ljudi, ki so kdaj sodelovali pri vodenju tekem v smučarskih poletih. Oprema se spreminja, materiali in hitrosti se spreminjajo, tekmovalci nadgrajujejo tehniko. In vsaka taka sprememba se najbolj pozna ravno na letalnicah," nam še pojasni Gros.

Letalnica v Vikersundu. Foto: Guliverimage

Najprej rivalstvo, nato sodelovanje?

Toda ekipa, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj poletov, ne bo zgolj ena pod okriljem Fis, pač pa bo moralo vsako prizorišče z letalnico oblikovati svojo.

"Ni druge možnosti. Tudi mi bomo morali to storiti. Sestaviti ekipo iz ljudi, ki jim bomo zaupali in ki bodo prispevali svoj delež. V prvi fazi bo vsaka letalnica delala zase. Potem bomo začeli drug drugega kopirati, ko bomo dobili podatke, kako in kaj je drugje. Zato bo sledila kakšna prilagoditev," o rivalstvu zaključi Gros.