Medtem ko v smučarskih krogih še vedno odmeva diskvalifikacija Norvežanke Ragnhild Mowinckel, pojasnjujemo, kaj – v duhu okoljevarstvene naravnanosti sprejeta - prepoved uporabe fluora pomeni za alpske smučarje, serviserje in ponudnike pripomočkov za pripravo tekmovalnih smuči.
Ko se dan pred tekmo ali treningom alpski smučarji v hotelski sobi že prepustijo sanjam, je v kletnih prostorih, kjer so pogosto urejene začasne delavnice smučarskih serviserjev, še nadvse živahno. Piljenje robnikov, mazanje in likanje drsne ploskve, odstranjevanje voska, krtačenje … Vse z mislijo na naslednji dan. Le nekaj se je spremenilo. Vsaj moralo bi se. Voski, maže, razpršila in drugi pripomočki za pripravo tekmovalnih smuči odslej ne smejo več vključevati fluora.
Mednarodna smučarska zveza je namreč po večletnem napovedovanju spomladi tudi uradno prepovedala pripravke z vsebnostjo omenjenega elementa. Razlogi so okoljevarstvene narave (dokazi o nerazgradljivosti, sumi na mogoče hude zdravstvene posledice ob stiku). “Varujemo naravo in zdravje ljudi,” so ob tem zatrdili pri FIS in v nameri, da prepoved ne bi bila le mrtva črka na papirju, pripravili pravilnik o nadzoru tekmovalne opreme na tekmah najvišje ravni in sankcijah za kršitelje.
Kako sistem deluje v praksi, je pokazala že prva postaja karavane svetovnega pokala. Ledenik Rettenbach nad Söldnom, tradicionalno prizorišče odprtja sezone. Ob ciljnem prostoru je stal šotor s posebno napravo, ki je s konceptom infrardeče spektroskopije preverjala prisotnost fluora na spodnjem oziroma drsnem delu smučke. Pod drobnogledom so se znašle smuči vseh finalistk sobotne tekme. Kontrolor je ob računalniško povezani napravi, ki naj bi stala 30 tisoč evrov, večinoma ugledal zeleno luč.
Rdeča se je prižgala le v primeru norveške reprezentantke Ragnhild Mowinckel, ki po diskvalifikaciji ni našla prave razlage. Čudili so se tudi njeni trenerji in pa vodja tekmovalne ekipe Head Rainer Salzgeber. Ta tudi en teden po tekmi, ki jo je sicer dobila Lara Gut-Behrami, vztraja pri trditvi, da serviserji pri pripravi Norvežankinih smuči niso uporabili fluora. Ponovil je tudi, da je serviser pred tekmo testiral smuči in prejel zeleno luč. “Še vedno nimamo dokončnega odgovora,” pravi Avstrijec na čelu Headovih tekmovalk, ki ob tem ni želel namigovati na sabotažo. Mimogrede, v finalu je bilo kar sedem smučark, ki so tekmovale na Headovih smučeh, in sicer iz treh različnih reprezentanc (Švica, Avstrija, Švedska).
Pomisleke o tem, da bi se fluor na “čistih” smučeh znašel s kontaminacijo med tekmo, je že v Söldnu ostro zavrnil direktor ženskih tekem svetovnega pokala Peter Gerdol. Toleranca napak merilnega stroja naj bi bila, glede na mejno vrednost, zelo visoka. “V primeru Ragnhild je bila zaznava precej visoka vrednost fluora, znatno višja od stopnje tolerance. Če je smučarka zapeljala po smučini, na kateri so bili ostanki fluora, so vidne minimalne spremembe. Tokrat je bila vrednost precej višja, obenem pa zaznana na več mestih. Ne, dvoma ne more biti,” je dejal Gerdol, sicer Slovenec v službi FIS.
“Saj smo vam rekli,” so si mislili ali kar glasno dejali mnogi smučarji, ki so ostro nasprotovali uvedbi sistema nadzora in diskvalifikacij. Zmagovalka Lara Gut-Behrami je sarkastično pripomnila, da bo moral njen serviser spati s smučmi. Njena rojakinja Michelle Gisin je dejala, da takšni primeri krepijo pomisleke. O nezaupanju v merilno napravo pa se je že pred tem razgovorila tudi najboljša slovenska smukačica Ilka Štuhec, sicer tudi podpisnica peticije proti novemu pravilu. “Vsi razmišljamo trajnostno. Navsezadnje iz prve vrste opazujemo, kako podnebne spremembe vplivajo na smučanje. Tudi smučarji želimo pomagati. A ta korak je rahlo nespameten. Moti nas, da meritve niso natančne. To ni pošteno,” je dejala 33-letna Mariborčanka in omenila možnost sabotaž.
A karavana gre naprej. Za televizijske gledalce se ni spremenilo nič, zato lahko govorimo o nevidni spremembi ali prepovedi. Precej drugačna pa je slika v zakulisju. Priprava smuči s snovmi, ki vsebujejo fluor, je bila namreč vse od 80. let preteklega stoletja del smučarskega posla.
“V prvi vrsti je bila priprava smuči s fluorom bolj izrazita v hitrih disciplinah. V mrzlih razmerah niti ne. Ko pa so temperature višje in je na površju veliko vode, pa so lahko razlike zelo velike. Konkretno, tudi do sekundo razlike na pol minute vožnje,” nam je v laični jezik učinek fluora prevedel eden najbolj uglednih in uspešnih slovenskih serviserjev v karavani svetovnega pokala Andrej Perovšek, ki je ob selitvi na samostojno pot in prvih uspehih sodeloval tudi s Tino Maze, zdaj pa je serviser v švicarski ekipi za tehnični disciplini. Pravi, da se je zavestno odločil za uporabo voskov brez fluora, čeprav trenutni merilni sistem z dvignjeno mejo tolerance s stopnje 1,0 na 1,8 v teoriji omogoča hojo po robu.
“Že osnovna meja omogoča iskanje obvodov. V Söldnu so dvignili mejo. Teoretično to pomeni, da bi lahko celotno poletje smuči pripravljal s fluoriranimi voski za nizke temperature, pa bi smučka prestala pregled. V to se ne bi spuščal. Se pa v svetu serviserjev veliko pogovarjamo predvsem o meritvah, ki so zelo različne. Konkretno, iz tovarne lahko dobimo novo smučko, naprava pa pokaže od -0,7 do +1,” pravi Perovšek, ki se do konkretnega primera diskvalificirane smučarke zaradi nepoznavanja ozadja ni želel opredeliti.
V trenutnih razmerah, poleg splošnega nezaupanja v meritve, obstaja tudi strah pred različnimi načini iskanja obvodov ali uporabe sorodnih snovi za doseganje želenega učinka. V smučarskih krogih se govori tudi možnost ‘prekrivanja’, torej ustvarjanja filma, po katerem naprava ne bi pokazala prave vsebnosti fluora. Posledično se lahko ustvari poligon za nepošteno tekmo, v kateri bi imeli prednost veliki proizvajalci ter večje in bogatejše reprezentance. Jasno je namreč, da najboljši na vseh ravneh iščejo konkurenčno prednost.
“Govorimo o 25 gramih fluora v celotni sezoni. V mlajših kategorijah ga porabijo bistveno več. Kaj pa avtomobili, s katerimi naredimo na tisoče kilometrov? Ali pa letalski prevozi? Kakšen je izpust? Da, res je, čuvajmo naš planet. Toda ne na takšen način,” pravi Darja Črnko, vodja spremljevalne ekipe Ilke Štuhec, in tako opozarja na dejstvo, da bodo pri FIS smuči nadzorovali le na najvišji tekmovalni ravni. Ob tem velja dodati, da ne gre za prepoved na ravni evropske skupnosti, kar posledično pomeni, da so voski s fluorom dostopni v prosti prodaji.
Na to nas je opozoril tudi Gregor Šparovec, ki v službi norveškega Swixa pripravke za smuči že vrsto let ponuja ekipam svetovnega pokala. “Kar se tiče pravila FIS, ga je treba spoštovati. Preprosto. Verjamem pa, da vlada v smučarskih vrstah nemir, saj je le malokdo verjel, da bo zveza vztrajala pri začrtanem. Pa je. O tem sem se lahko prepričal, ko sem serviserje in ekipe po številnih testiranjih informiral o novostih, pa tudi ponujal nove produkte. Povratnih informacij ni bilo. Zakaj? Ker očitno v tekmovalnih ekipah niso verjeli, da bodo pri FIS uveljavili pravilo. Sam sem trdil, da se bo to zgodilo. Vodstvo zveze namreč želi ustvariti videz okoljske ozaveščenosti,” pravi nekdanji slovenski smukač v službi Swixa.
Omenjeno norveško podjetje je že predlani iz prodaje ukanilo vse produkte, ki vsebujejo fluor. “Za nas se torej ni spremenilo nič,” se nasmehne Šparovec in v spravljivem slogu dodaja: “Navada je železna srajca. Veliko je bilo pritožb, na koncu pa so serviserji smuči pripravili brez fluora. Koliko vem, so bile vse smuči, z izjemo edinih izločenih, kar močno pod dovoljeno mejo. Vem tudi, da imajo mnogi proizvajalci smuči naprave, s katerimi interno merijo smuči. Tudi gledalci v cilju ali pred televizorji niso zaznali razlik. Nihče se ni ustavil. Menim, da tudi na smukaških tekmah ne bo vidih razlik, denimo pri hitrosti ali dolžini skokov.”
Sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se bo prihodnji teden nadaljevala s slalomoma za ženske v Leviju. Nato pa bodo na vrsto prišli smukači. In z njimi serviserji, ki so morali spremeniti način priprave smuči. Če ne želijo videti rdeče luči.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje