Zdaj tudi uraden smučarski poraz Maribora

Maribor znova brez svetovnega pokala. Foto: Aleš Fevžer

Vsega pet mesecev pred začetkom nove smučarske sezone so pri Mednarodni smučarski zvezi tudi uradno potrdili koledar tekem svetovnega pokala, v katerem se je dvakrat znašla Kranjska Gora, medtem ko pa je Maribor dokončno izpadel.

Da bo vlak karavane svetovnega pokala tudi v prihodnje zaobšel Maribor, smo v zadnjih tednih večkrat napovedali. Zdaj je to tudi uradno potrdilo predsedstvo FIS, ki je prižgalo zeleno luč za koledar za sezono 2023/24.

Leto 2024 se bo za smučarke začelo prav v Sloveniji, a, tako kot v zadnjih letih, v Kranjski Gori. Ta bo 6. in 7. januarja gostila veleslalom in slalom. Podkorenska strmina je čvrsto zasidrana tudi v moški koledar. Pokal Vitranc bo v prihodnji sezoni na sporedu 9. in 10. marca. Tokrat znova s klasičnim programom (veleslalom, slalom).

Prvič leta 1964, zadnjič leta 2019

Zlata lisica je sicer luč sveta ugledala daljnega leta 1964, za očete pa veljajo Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop. Že leta 1970 so se na Pohorju smučarke prvič borile za točke svetovnega pokala. V skoraj 60-letni zgodovini je Zlata lisica po enkrat gostovala v Badgasteinu in Sarajevu, kar enajstkrat pa v Kranjski Gori (1976, 1988, 1991, 2007, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 2022 in 2023).

Nazadnje so bile lisičke doma na Štajerskem v sezoni 2018/19, kar je bila ena od zgolj treh domačih izvedb v zadnjem desetletju. Usodne so bile kronične težave s pripravo zadostnih količin snega. Tudi ideje o nadomestni progi niso bile dokončno uresničene, predvsem pa je bila načrtovana rezervna trasa premalo zahtevna za raven svetovnega pokala.

Zdaj se bo na potezi znašla Smučarska zveza Slovenije, ki je nosilec tekme v Sloveniji, torej v Kranjski Gori. Ključno vprašanje je, ali bo našla skupni jezik z ASK Branik, tako da bi tekmi na Gorenjskem potekali pod blagovno znamko Zlata lisica. Ob tem ne gre prezreti, da bi tradicionalno tekmovanje prav prihodnje leto slavilo častitljiv jubilej – 60 let.

O pohorskem izgubljanju stika s smučarsko elito smo se pred kratkim pogovarjali tudi s starostno slovenskega smučanja Tonetom Vogrincem. “Svetovni pokal je zahtevna tekma. Znanje tekmovalk tako zelo napreduje, da je tudi pohorska rezervna proga neustrezna za to raven. A boriti se je treba naprej. Del Pohorja je neizkoriščen in primeren za Zlato lisico. Konkretno gre za progo Jonatan. Potekala bi z vrha Pohorja, vzporedno s stebri gondole, cilj pa bi bil pri nastajajoči vmesni postaji vzpenjače. Konfiguracija bi bila ustrezna. To je tudi področje, na katerem je snega vedno bistveno več kot v spodnjem delu. Potrebna bi bila zemeljska dela in vložek v infrastrukturo zasneževanja,” je dejal nekdanji šef slovenskega smučanja in eden najbolj prepoznavnih Mariborčanov.

Mikaela Shiffrin se ne bo vrnila v Maribor.. Foto: Profimedia

Koledar sicer v moški konkurenci vključuje 12 smukov, 9 superveleslalomov, 11 veleslalomov, 13 slalomov in eno ekipno kombinacijo. Gre za novost v svetovnem pokalu. Izvedli jo bodo v Kitzbühlu (19. 1.), in sicer po vzoru mladinskih svetovnih prvenstev. To pomeni, da bosta ekipo sestavljala dva smučarja. Prvi bo nastopil v superveleslalomu, drugi v slalomu. Pri dekletih bo to tekmo gostila Crans Montana (16. 2.). Sicer pa bo pri ženskah na sporedu po 11 smukov, superveleslalomov, veleslalomov in slalomov. Na smetišču zgodovine so se torej znašle paralelne tekme, klasične alpske kombinacije in paralelne ekipne tekme.

Sezona 23/24 se bo tradicionalno z dvojnim veleslalomskim programom začela na ledeniku Rettenbach nad Sölndnom (28. in 29. 10.). Pri FIS bodo znova poizkusili s smukaškim odprtjem sezone v Zermattu oziroma Cervinii. Pri ženskah je novinec v koledarju Tremblant v Kanadi. Vrnila sta se Jasna in Val di Fassa, odpadel pa je Zagreb. V moškem koledarju je novo prizorišče Gurgl. Pod vprašajem ostaja Lake Louise. Novo priložnost bo dobil Palisades Tahoe, finale pa bo v dveh koncih tedna potekal v Saalbachu.