Luka Dončić svoje četrto reprezentančno poletje zaključuje kot kapetan in prvi strelec svetovnega prvenstva. Tokrat znova brez kolajne, ki pa je bila, glede na spremljevalni kader, realno nedosegljiva.
Čez ducat dni bo minilo 7 let od trenutka, ko je Luka Dončić na twitter profilu, ki takrat še ni bil X, čivknil: “Zelo sem hvaležen Realu, Madridu in Španiji, vendar je bila moja izbira vedno igrati za domovino Slovenijo.” Okroglih 300 dni zatem je kot zadržani in redkobesedni golobradi debitant prikorakal pred sedež Košarkarske zveze Slovenije, kjer so se začele priprave na EuroBasket 2017.
Danes je to mož, ki že s prihodom na prizorišče tekem svetovnega prvenstva sproža krike. Nekdo, ki je poslušal zgodbe o tem, kako je več parov po njem poimenoval otroka. Tako na Okinavi kot v Manili je videl široko paleto svojih dresov. Košarkar, zaradi katerega so Filipinci več ur stali pred hotelom, da bi videli njegov mimohod do avtobusa, bolj srečni in ob veliki revščini tudi premožnejši pa so ga lahko spremljali celo v dvorani. Peščica se danes lahko pohvali z njegovim avtogramom. Kar nekaj pa je takšnih, ki so se zadovoljili s fotografijo v družbi njegovega očeta.
“Nisem presenečen. Že ko sem bil tukaj na aprilskem žrebu predtekmovalnih skupin, so me vsi spraševali, ali Luka pride z nami na prvenstvo. Zdaj to vidite tudi sami. Neverjetno. Ko se pojavi, vlada takšno navdušenje, kot bi bil član zasedbe The Beatles,” pripoveduje Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije. Slednja se je v zadnjih letih močno oklenila Dončića in predvsem njegove izjemne reprezentančne pripadnosti.
“Ob njem se vsi počutimo kot rokerske zvezde,” je dodal Aleksander Sekulić, ki se bo, kot vse kaže, obdržal na selektorskem položaju. O tem, da so vodilni možje panožne zveze za mnenje o tem povprašali tudi Dončića, je verjetno nesmiselno ugibati. Dovolj zgovorne so že lanske selektorjeve besede, ko je dejal, da ga ne bi bilo na tem položaju, če ga Luka ne bi imel za kompetentnega.
Se je pa odnos selektorja in novega kapetana letos vendarle nekoliko spremenil. Zaznali smo lahko, da je bil LD77 tokrat v veliko večji meri trenerjeva podaljšana roka, glas slačilnice, spodbuda soigralcem … Pa tudi tisti, ki je včasih preglasil selektorja. Na parketu je bila seveda njegova vodstvena vloga pričakovana, čeprav je strokovni kader letos na trenutke spremenil strategijo. Najbolj je bilo to opazno pri ritmu menjav in v akcijah, kjer Luka ni bil prenašalec žoge, temveč sekundarni organizator.
Njegove zaključne številke so impozantne. V povprečju je igral 32 minut na tekmo, dosegal 27 točk, 7,1 skoka in 6,1 asistence. V prav vseh osnovnih elementih je bil prepričljivo najboljši Slovenec. To velja tudi za blokade (0,4), pridobljene žoge (2,5) in izgubljene žoge (4,3). Več soigralcev ga je sicer prekašalo v odstotku zadetih metov. Vse to je zadostovalo za sedmo mesto, s čimer je Slovenija izenačila svoj najboljši rezultat na SP. “Želja je bila kolajna,” poudarja Dončić, ki pa se mora vendarle sprijazniti z objektivno okoliščino o skromnejšem spremljevalnem orkestru.
“Presežka res ni bilo. Vseeno pa smo dostojno branili barve Slovenije,” pravi selektor Sekulić, ki je prvega zvezdnika vzel v bran tudi ob pogostem prerekanju s sodniki. Ob tem pa se velja vprašati o (ne)produktivnosti tovrstne drže. O tem je vsaj med vrsticami razmišljal tudi predsednik KZS. “Dejstvo je, da ima podobne težave tudi v ligi NBA, pa tega ne uspejo urediti. Le on se lahko vzame v roke. To pa je potrebno. Njegov odnos vnaša živčnost vanj, v ekipo in štab. Igra z emocijami. Lahko smo mu hvaležni za vse, kar stori za Slovenijo. Če bo združil čustva in malce manj nervoze, bo neustavljiv ,” pravi Matej Erjavec.
Predsednik je ob tem razkril, da je predstavnikom Fibe že omenil slovenski interes za organizacijo enega od štirih kvalifikacijskih turnirjev za nastop na olimpijskih igrah (2. – 7. 7. 2024). Jasno, z dvojno računico – večkrat napolniti Stožice in si v sicer izjemno zaostreni konkurenci utreti pot do Pariza. Predpogoj za tovrstne sanje je seveda prav Luka Dončić. “Pridem. Če bom zdrav,” o morebitnem tretjem zaporednem in skupno petem reprezentančnem poletju razmišlja prvi zvezdnik slovenske košarke, ki pa je pred dnevi potožil nad stalno bolečino v stegenski mišici. Gre za dolgotrajno poškodbo, ki ga muči že od marca in je bila, kot so nam potrdili v reprezentančni zdravniški službi, zdaj prvič vidna tudi ob slikanju z magnetno resonanco. Prav zaradi tega velja pri napovedi vrnitve v reprezentanco podčrtati del “če bom zdrav”.
VIDEO: Luka Dončić v očeh soigralcev
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!