Danes mineva natanko deset let od hude nesreče v francoskih Alpah, ki je s tega sveta, vsaj, ko je govora o javnem življenju, odvzela legendarnega Michaela Schumacherja. Zdravstveno stanje nekdanjega superzvezdnika formule ena je namreč vse od usodnega 29. decembra 2013 strogo varovana skrivnost.
Ljubitelji formule ena, ki ste kraljico motošporta spremljali že v prejšnjem in tudi na začetku tega tisočletja, lahko najverjetneje še danes nemško himno brez zgrešene note vsaj zažvižgate, če ne kar zapojete. Michael Schumacher je bil voznik, ki je v marsičem spremenil najelitnejši razred dirkanja. Vse od izjemne fizične priprave do popolne predanosti najmanjšim podrobnostim, zaradi česar so ga oboževali tudi inženirji, in seveda surovega talenta in občutka na stezi.
Kljub zvezdništvu se je večji del kariere umikal očem javnosti in živel mirno družinsko življenje. Z ženo Corinno imata dva otroka, hči Gino in sina Micka, ki je prav tako okusil slast dirkanja v F1, a v karavani zdržal le dve sezoni. Morda dirkaškega talenta ni izbrusil do takšne potankosti kot njegov oče, je pa v karavani veljal za enega najbolj priljubljenih, prav po zaslugi dobre vzgoje.
Od nesreče Michaela ni več
Za Michaela in njegovo družino se je svet ustavil pred natanko desetimi leti med dopustovanjem blizu Meribela. Takrat 44-letni in še dokaj sveži upokojenec kraljice motošporta se je s svojim 14-letnim sinom Mickom spuščal bo belih strminah in zapeljal na neurejen del smučišča, kjer je padel in z glavo trčil v skalo. Življenje mu je rešila čelada, a začel se je boj za preživetje, ki traja še danes.
Nesreča Schumacherja je leta 2013 pretresla svet. Foto: Profimedia
Prvih nekaj dni po nesreči je Michael preživel na urgenci v Grenoblu, nato je bil premeščen v bolnišnico v Luzano ter v domačo oskrbo. Po spletu so v letih po tragičnem dogodku krožile številne govorice in ugibanja, a je družina Schumacher ostala neomajna in zavrnila vsakršno uhajanje informacij. Je pa po besedah najbližjih mogoče slutiti, da Michaela takšnega, kot smo ga poznali, ni več.
Jean Todt, njegov dolgoletni šef pri Ferrariju in ena redkih oseb, ki ima poleg najožjih članov družine možnost obiskov, je leta 2019 razkril, da ima Michael težave s komuniciranjem, a naj bi kazal napredek. Kakšen, ne ve nihče. Da naj bi bil pri zavesti, je istega leta zapisal Le Parisien, potem ko je Schumacher obiskal pariško bolnišnico.
Še največ je morda svetu sporočila ganljiva izpoved njegovega sina Micka. V dokumentarnem filmu Schumacher, ki ga je leta 2021 predvajal Netflix, je dejal, da “bi se imela danes z očetom veliko pogovarjati, saj govorita isti jezik. Jezik motošporta.” Dodal je, da bi se odrekel vsemu, da bi se lahko z očetom znova pogovarjal o dirkanju. Njegove besede jasno namigujejo, da je stari Michael ob nesreči v Meribelu za vedno odšel.
Michael s svojo ženo Corinno. Foto: AP Photo/Daniel Maurer via Guliver
Častni občan Sarajeva
Michael je bil tudi velik filantropist, čigar globok odtis je viden tudi na območju nekdanje Jugoslavije. Je namreč častni občan Sarajeva, ki ga je v devetdesetih letih dvakrat tudi obiskal. Legenda iz Kerpna je dolgo deloval kot ambasador Unesca in ameriške humanitarne organizacije Hope, v Bosni in Hercegovini je pomagal pri odprtju klinike, kjer so pomagali v vojni ranjenim otrokom.
Jordan odkril supertalenta, a ga takoj izgubil
Michael danes velja za enega velikanov formule ena ter prvega, ki je resno izzval sloves Ayrtona Senne kot največjega vseh časov. Še danes je lastnik številnih rekordov, vključno s številom svetovnih naslovov. V tej kategoriji ga je sicer pri številki sedem leta 2020 ujel Lewis Hamilton.
Da gre za legendo v nastajanju, je bilo sicer jasno od njegovega prvega stika z dirkalnikom formule ena. Potem ko je sredi sezone 1991 za zapahi pristal dirkač Jordan-Forda Bertrand Gachot, je šef ekipe Eddie Jordan iskal dirkača, ki bo zasedel njegovo mesto v bolidu in hkrati ekipi prinesel nekaj denarja.
Sprva je razmišljal o veteranu Kekeju Rosbergu, medtem ko sta se manager moštva Trevor Foster in glavni inženir Gary Anderson ogrela za manj znanega in precej mlajšega Nemca, ki ga Jordan sprva ni najbolj cenil. Ko je Michaelov zastopnik Willi Weber slišal za prost sedež, je ob finančni pomoči takratnega moštva Mercedes v avtomobilski seriji C skočil v akcijo.
Teden pred VN Belgije 1991 je Schumacher prvič sedel za volan dirkalnika F1. Šlo je za preizkus v Silverstonu. Da mu ga je Jordan sploh namenil, je zaslužna tudi laž, ki mu jo je natrosil Weber. Na vprašanje, če je njegov 22-letni varovanec že vozil na zahtevni stezi v Spa-Francorchampu, je odvrnil: “Kakšnih stokrat.”
Michael Schumacher na prvi dirki v karieri leta 1991. Foto: Profimedia
Na testu je navdušil novo moštvo, sedem dni pozneje še ves svet motošporta. Čeprav je v Spaju vozil prvič, je bil na prvem treningu osmi, na kvalifikacijah pa senzacionalno osvojil 7. mesto, kar je bila najvišja uvrstitev moštva tisto sezono. Bil je štiri mesta pred moštvenim kolegom Andreo de Cesarisem, ki ga je ugnal za skoraj sekundo.
Na dirki je zaradi okvare sklopke odstopil že v prvem krogu, a njegov talent je ugledal luč dneva. Čeprav mu je Jordan nemudoma ponudil pogodbo do konca sezone, je nanj že skočil bogatejši Benetton. 14 dni pozneje je tako že sedel v novem bolidu – Benetton-Ford. Na sloviti stezi v Monzi je v kvalifikacijah znova zasedel 7. mesto, uvrstil se je tik pred legendarnega moštvenega kolega Nelsona Piqueta in dirko sklenil na 5. mestu pred Brazilcem. Legenda je bila rojena.
Zmagovita kombinacija z Benettonom
Schumacher je že v svoji prvi polni sezoni z Benettonom zasedel 3. mesto v seštevku dirkačev in vpisal tudi svojo prvo zmago. Prišla je prav na znameniti stezi skozi ardenske gozdove v Belgiji, kjer je v dirki, ki jo je popestril tudi dež, deklasiral konkurenco.
Kralj dežja
V dežju je prikazal ene svojih najboljših predstav, zato se ga je prijel tudi vzdevek “kralj dežja”. Njegova najbolj legendarna predstava je najverjetneje prišla leta 1996 v Barceloni, kjer je v nalivu prvega zasledovalca pustil kar 45 sekund za seboj, le dvema pa se je uspelo izogniti, da ju Nemec ni prehitel za celoten krog.
Simultanka v Barceloni 1996 velja za eno najboljših voženj v zgodovini F1. Foto: HARRY MELCHERT/dpa
Prvi svetovni naslov je osvojil v sezoni 1994, ki jo je sicer zasenčila nesreča legendarnega Ayrtona Senne. Življenje Brazilca je ugasnilo na VN San Marina v Imoli, 1. maja 1994. Michael je dobil uvodne štiri dirke sezone in skupno šest od prvih sedmih. Čeprav se mu je Damon Hill v zaključku povsem približal, ga je na zadnji dirki v Avstraliji pretkano izločil s trkom po vzoru bojev Senne in Alaina Prosta iz prejšnjih sezon.
Michael Schumacher leta 1994. Foto: Profimedia
Uspeh je ponovil še v sezoni 1995 in se nato poslovil od Benettona ter nov izziv našel v slovitem Ferrariju, ki je po dolgih letih suše – zadnji naslov je 1979 osvojil Jody Scheckter, medtem ko so med konstruktorji nazadnje slavili leta 1983 – iskal vrnitev na vrh.
Ferrari s Schumacherjem zadel v polno
Italijanom se je izbira več kot obrestovala. Michael namreč ni bil zgolj izvrsten dirkač, temveč je bil s svojim znanjem, predanostjo, osredotočenostjo na vsako malenkost in tehničnim znanjem popoln za razvoj dirkalnika.
V prvi sezoni je kljub številnim težavam osvojil 3. mesto. Naslednje leto mu je naslov odnesel Jacques Villeneuve, ko je bil Schumacher zaradi namernega trka naposled diskvalificiran iz celotne sezone. Leta 1999 mu je boj za naslov odnesel težji zlom noge.
Vse se je sestavilo leta 2000, ko je začel pohod, ki je trajal kar pet sezon. V tem času je dobil kar 57 od 85 dirk, osvojil pet naslovov svetovnega prvaka in se v zgodovino formule ena zasidral kot velikan.
Dirkač in mehanik
Michaelova sposobnost izboljševanja dirkalnika skupaj z inženirji ni bila naključna. Še preden je postal šampion formule ena se je uril za mehanika in blizu doma deloval tudi kot vajenec ob stezi za gokart. Že pri mladih letih se je naučil sam popravljati in vzdrževati gokarte, kar mu je pozneje v karieri pomagalo bolje razumeti delovanje kompleksnejših dirkalnikov. Uspehi s Ferrarijem so tudi plod njegovega tehničnega znanja.
Zmagoviti uvod v sezono 2000 v Avstraliji, ki je Ferrari vrnila na vrh. Foto: AP Photo/Rick Rycroft via Guliver
V naslednji dveh letih se je na vrh z Renaultom, nekdanjim Benettonom, povzpel Fernando Alonso. Čeprav je Schumacher še naprej sodil med najboljše dirkače v karavani, se je leta 2006 odločil za slovo od elite. Takrat pod precejšnjim pritiskom moštva, ki si je želelo z novo sezono priključiti finskega talenta Kimija Raikkonena.
Da gre za preuranjeno odločitev, je Schumi pokazal na zadnji dirki sezone, kjer je kljub velikim težavam in padcu na začelje, do konca prilezel do 4. mesta. Čeprav je v karieri vpisal kar 91 zmag, je njegova predstava v Interlagosu pred dobrimi 17 leti še danes ena njegovih boljših v karieri.
Senzacionalna vrnitev z Mercedesom
Po treh letih pokoja Schumacher ni več zdržal brez formule ena in bil leta 2010 znova del najhitrejše karavane na štirih kolesih. Postal je del moštva Mercedes, ki se je s tovarniško ekipo vrnil po kar 55 letih in tako sklenil krog. Prav Mercedes mu je s prispevkom 150.000 dolarjev leta 1991 kupil priložnost pri Jordanu.
Vrnil mu je z veliko pomočjo pri razvoju šampionskega dirkalnika ob prehodu v ero hibridnih pogonskih sklopov. V treh letih sicer zmage ni več vpisal, zasedel je le ene stopničke, v svoji zadnji sezoni leta 2012, medtem ko sta sadove dela v nadaljevanju žela Hamilton in Nico Rosberg.
Michael Schumacher po zadnji dirki v karieri leta 2012. Foto: Guliverimage
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje