Zaključek koledarskega leta je idealna priložnost, da se ozremo v zadnjih 364 dni in preverimo, kako prazna bodo športna prizorišča in tekmovališča brez tistih, ki so v letu 2022 končali svoje bogate kariere. Na seznamu ’letošnjega kluba’ je znova kar nekaj velikih imen.

Dosežki slovenskega športa prva, ureditev pa tretja liga

Drugi športi

26. Dec 2022

Drugi športi

26. Dec 2022

Kariero vsakega športnika močno zaznamujeta njen začetek in konec. Če je v vmesnem obdobju pot posejana z velikimi športnimi uspehi, je upokojitev ponavadi deležna velike pozornosti športne javnosti.

Preverili smo, kdo so tisti športniki, ki jih bomo na športnih tekmovanjih od leta 2023 naprej močno pogrešali, saj so v letu 2022 profesionalnemu športu pomahali v slovo.

Severin Freund

Nemški smučarski skakalec, ki ga slovenski ljubitelji tega športa sicer ne hranijo v preveč lepem spominu, je prav na naših tleh končal bogato kariero. Pri 33 letih je zadnja skoka konec marca opravil na planiški velikanki, kjer je pred dobrimi sedmimi leti po dramatičnem razpletu osvojil najpomembnejšo lovoriko – veliki kristalni globus.

Takrat je namreč zmagovalec 22 tekem za svetovnih pokal v boju za sveti gral smučarskih skokov v do zdaj še nevidenem razpletu na grenak način končal sanje Petra Prevca po prvem velikem globusu. S slovenskim junakom, ki je na vrh seštevka na dominanten način skočil sezono pozneje, sta bila povsem izenačena, odločilo pa je število zmag, ki je govorilo v prid Nemca (9:4). “Spominov na planiški konec tedna v letu 2015 ni ostalo veliko, so pa srečni. Tisti konec tedna sem bil res v pravi borbi. Takrat je bilo tudi prvo leto na prenovljeni letalnici in z vsakim skokom sem se spomnil, zakaj sem imel starejšo raje. Meni ni šlo preveč dobro, medtem ko je Peter nastopal res noro dobro. Bolj kot je šel teden proti koncu, bolj na tesno je šlo,” je ob zadnjem obisku doline pod Poncami Freund dejal za Sportklub.

Špela Rogelj in Cene Prevc

Le teden dni pred tem je skakalno karavano zapustila tudi Špela Rogelj. Skakalka, ki je orala ledino slovenskih uspehov v ženski konkurenci, ko je novembra 2014 postala prva Slovenka z zmago na tekmi svetovnega pokala in prva iz sončne strani Alp z rumeno majico vodilne, se je pri 27 letih kar nekoliko presenetljivo odločila za konec športne poti.

Niti domače svetovno prvenstvo v Planici niti prvi preizkus na letalnici, ki še sledita v tekoči sezoni, Ljubljančanke nista prepričali, da bi še za leto dni podaljšala svojo pot. Vseeno ostaja tesno povezana s športom, ki jo zaznamuje vse od njenega otroštva – na nižjih ravneh (celinski pokal in pokal Fis) opravlja vlogo kontrolorke opreme.

Veliko bolj presenetljiva je bila odločitev, da konča s kariero, s strani Ceneta Prevca. Mlajši brat Petra in starejši brat Domna se je tako odločil po sezoni 2021/22, v kateri je osvojil svojo edino olimpijsko kolajno – srebro z moško ekipo. Ob svojem zadnjem koncu tedna je v Planici pristal pri 246 metrih in izboljšal osebni rekord, ki ga očitno ne bo več skušal premagati.

Maruša Ferk in Meta Hrovat

S snegom je povezana tudi naslednja upokojitev. Maruša Ferk Saioni, ena od največjih stalnic slovenskega alpskega smučanja v zadnjem desetletju in več, je po olimpijski sezoni smuči postavila v kot. Točke je zbirala v vseh disciplinah, najuspešnejša pa je bila v slalomu, v katerem je leta 2009 v Garmisch-Partenkirchnu osvojila tudi edine stopničke. Na tretjem mestu je zaostala le za Lindsey Vonn in Mario Riesch.

Gorenjka, ki je kar šestkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, štirikrat pa se je udeležila olimpijskih iger, v zadnjih letih ni bila več članica slovenske reprezentance, pač pa je nastopala pod okriljem mednarodne ekipe ISRA (International Ski Racing Academy). Zadnje tekme je odpeljala spomladi na odprtem francoskem prvenstvu, kjer jo je spremljal tudi njen mož, sicer nekdanji vrhunski smučar, Christophe Saioni.

Tik pred začetkom nove sezone pa je slovo od belih strmin napovedala še Meta Hrovat. Kranjskogorčanka je pri 24 letih po padcu v Lenzerheideju iskala pot proti vrhu, a ji je pri tem – že na treningih zmanjkovalo motivacije. Posledično se je pred novo zimo poslovila od belega cirkusa in se podala novim življenjskim izzivom naproti. Ob tem je zatrdila, da to ni žalostno slovo. 

Kjetil Jansrud, Carlo Janka in Matthias Mayer

S priponko ’nekdanji’ se lahko v novi zimi pohvalita tudi dva velikana alpskega smučanja. Švicar Carlo Janka, ki v zadnjem obdobju zaradi številnih zdravstvenih težav ni blestel, je v svoji karieri postal olimpijski prvak v veleslalomu (Vancouver 2010), v isti disciplini je leto pred tem v Val d’Iseru osvojil tudi svetovni naslov. Vrhunec kariere je za zmagovalca enajstih tekem svetovnega pokala zagotovo veliki kristalni globus iz leta 2010.

Velika ’krogla’ pa se je ves čas izmikala norveškemu asu Kjetilu Jansrudu. Tudi on se lahko pohvali z nazivom olimpijskega (superveleslalom, Soči 2014) in svetovnega prvaka (smuk, Are 2019), skupno je na omenjenih tekmovanjih zbral kar osem kolajn. Ob tem ima še 23 zmag (skupno 55 stopničk) v svetovnem pokalu ter štiri male kristalne globuse.

Tik pred silvestrovim pa je za presenečenje med navijači in šok v avstrijski reprezentanci poskrbel Matthias Mayer. Avstrijski Korošec je še včeraj sodeloval na ogledu superveleslalomske proge v Bormiu, a ga na startu ni bilo. “Dovolj je,” je zbranim medijem povedal v poslovilnem intervjuju. Po 32 letih in enajstih zmagah v svetovnem pokalu se je odločil potegniti črto pod profesionalno kariero. Mayer je bil pravi specialist za olimpijske igre, saj je nastopil na treh, vedno pa se je v domovino vrnil z zlato kolajno. Iz Sočija 2014 v smuku, iz Pjongčanga 2018 in Pekinga 2022 v superveleslalomu.

Smučarska karavana hitrih disciplin bo še nekoliko bolj okrnjena po 21. januarju, ko se bo na slovitem smuku v Kitzbühelu še zadnjič po progi Streif spustil Švicar Beat Feuz. Tudi 35-letnik, zmagovalec 16 tekem v svetovnem pokalu in olimpijski smukaški prvak iz Pekinga 2022, bo tik pred svojim rojstnim dnem smuči postavil v kot.

Roger Federer, Serena Williams in Ashleigh Barty

Še veliko večji slovesi je v letu 2022 doživel svet tenisa. Lopar sta v kot postavila igralec in igralka, za mnoge najboljša vseh časov – Roger Federer in Serena Williams.

Švicar je po težavah s kolenom pri 41 letih postal prvi od velike trojice (Federer, Rafael Nadal, Novak Đoković), ki je končal s profesionalno kariero. Baselčan se poslavlja z 20 osvojenimi grand slami, predvsem pa velikim spoštovanjem tekmecev in navijačev, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek Gospod Tenis. Boljšega zaključka kot igre dvojic z večnim rivalom in velikim prijateljem Nadalom v Laverjem pokalu v Londonu si legendarni Fedex ni mogel želeti.

Še tri grand slame več pa ima ob svojem imenu zapisane Američanka. Mlajša od sester Williams se je pri 40 letih poslovila na domačem igrišču v New Yorku, do rekorda vseh časov Margaret Court po številu turnirjev velike četverice pa ji je zmanjkala le ena lovorika. Konec oktobra je nato sicer zatrdila, da še vedno obstaja možnost, da se vrne na teniško turnejo. A zlati časi te vrhunske tenisačice so hočeš nočeš mimo.

Še pred obema velikanoma tega športa pa je svoje slovo, še globoko v prvem delu leta 2022, napovedala Avstralka Ashleigh Barty. Trikratna zmagovalka grand slamov, vključno z letošnjim v domači Avstraliji, je teniški lopar v kot postavila kot aktualna številka ena svetovnega tenisa. Čeprav šteje šele 26 let, je sklenila, da ima profesionalnega tenisa dovolj: “Na neki točki moja sreča ni bila več odvisna od uspeha na igrišču. V sebi nimam več niti želje, niti fizičnega zagona za igranje oziroma vsega potrebnega za doseganje vrhunskih uspehov. Nimam več kaj ponuditi, tenisu sem dala vse, se pa zavedam, da te odločitve ljudje ne bodo razumeli,” je dejala ob slovesu.

Marcos Tavares

Verjetno še noben tuji nogometaš ni imel takšnega vpliva na slovenski nogomet, kot ga je imel legendarni mariborski Brazilec. Govorimo seveda o Marcosu Tavaresu, ki je v vijoličastem dresu spisal zgodovino, o kateri bomo govorili še dolgo.

Ko je leta 2008 prvič prišel v Ljudski vrt, je bilo v klubskih vitrinah spravljenih 12 lovorik. Ob njegovi upokojitvi ta številka znaša kar 29! Kot glavni obraz uspešne mariborske zgodbe pa je navijače v štajerski prestolnici in tudi drugod po Sloveniji navduševal predvsem na evropskih zelenicah. Dve ligi prvakov in tri lige Evropa – veliko tega tudi in predvsem po njegovi zaslugi. V 592 nastopih je za Maribor zbral kar 212 golov, od tega 150 v prvi slovenski ligi, s čimer je letvico najboljšega postavil izjemno visoko. Presegel je nogometne okvirje, zaradi česar navijači aktualnih prvakov s tehtnimi razlogi želijo njegov kip pred njihovim nogometnim svetiščem.

Gerard Pique

Čeprav je v svoji dolgoletni karieri igral na položaju branilca, pa se s podobnim statusom kot Tavares v Mariboru lahko v Barceloni pohvali tudi Gerard Pique. Ta je v začetku novembra presenetljivo napovedal svojo upokojitev, potem ko je v dresu rodne Barcelone zbral več kot 600 nastopov. V tem času je osemkrat postal španski prvak, štirikrat je bil najboljši v ligi prvakov. V kratkem obdobju pri Manchester Unitedu je enkrat osvojil tudi angleško prvenstvo, veliko uspehov je bil deležen tudi v dresu reprezentance. Leta 2010 je v Južni Afriki postal svetovni, dve leti pozneje v Ukrajini in na Poljskem še evropski prvak.

Kot velik patriot je že z nastopanjem za Barcelono izpolnil svoje sanje, navijačem blaugrane pa je 35-letnik, ki se je že med športno kariero ukvarjal s športnim menedžmentom, obljubil, da se še vrne na Camp Nou. V drugačni vlogi.

Od velikih nogometnih imen, ki so v letu 2023 ‘kopačke’ obesili na klin, velja omeniti še Francka Riberyja, Gonzala Higuaina, Carlosa Teveza, Bruna Alvesa, Blaisa Matuidija, Johna Obija Mikla, Aleksandra Kolarova …

Tom Dumoulin, Vincenzo Nibali in Alejandro Valverde

Velika praznina bo v novi sezoni zazevala tudi v svetu kolesarstva. Poslovili so se namreč trije kolesarji, ki so skupaj zbrali kar šest zmag na tritedenskih dirkah.

Najmlajši med njimi je Tom Dumoulin, ki je v zadnjem poglavju svoje kariere pri Jumbo Vismi delal družbo Primožu Rogliču. Nizozemec, ki je leta 2017 zmagal na Giru, istega leta pa je v norveškem Bergnu postal svetovni prvak v vožnji čas, se je pri 32 letih naveličal vrtenja pedal. “Do kolesarstva ne čutim več veselja,” je dejal dvakratni olimpijskih podprvak v kronometru (2016, 2020), ki je konec kariere napovedal za konec sezone 2022, nato pa jo je predčasno končal že poleti.

Vse do oktobra pa sta med karavano vztrajala Vincenzo Nibali in Alejandro Valverde, preden sta se na Dirki po Lombardiji poslovila objeta, kolo ob kolesu. Italijan, eden od elitne sedmerice, ki je slavila na vseh tritedenskih dirkah, se je poslovil pri 38 letih, ob čemer je dvakrat zmagal na Giru, po enkrat pa na Touru in Vuelti. Skupno je na Grand Tourih zbral 15 etapnih zmag.

Še štiri leta dlje je vztrajal Valverde, ki je skupno zmago od največjih dirk v svetu kolesarstva slavil le na domači Vuelti, kjer je zbral kar 12 etapnih zmag (štiri še na Touru in eno na Giru). A je ob tem za razliko od Nibalija postal svetovni prvak, ko si je leta 2018 pokoril konkurenco v avstrijskem Innsbrucku. V jeseni karieri je kljub starostni razliki do mlajših tekmecev še naprej navduševal z izjemno napadalnimi predstavami v vsaj kakšni etapi večdnevnih dirk.

Aleš Mušič

Čeprav morda sezono prej, kot si je sam želel, pa je drsalke v kot postavil Aleš Mušič. Legenda ljubljanske Olimpije, pri kateri je preživel kar 21 sezon, je zadnjo tekmo odigral že konec minule sezone, posebno čast pa doživel v začetku nove. Oktobra so namreč aktualni državni prvaki njegov dres s številko 16 upokojili in obesili pod strop Tivolija, kjer se je pridružil 24-ici Tomaža Vnika.

Mušič je z Olimpijo kar 11-krat postal državni prvak, dvakrat je zeleno-belimi slavil tudi v alpski ligi. Svoj pečat je pustil tudi v slovenski reprezentanci, s katero je leta 2014 in 2018 izpolnil otroške sanje in nastopil na olimpijskih igrah. Čeprav v dresu z risom na prsih ni imel vodilne vloge, pa je zbral kar 102 nastopa.

Sebastian Vettel

Od enega največjih pa so se bili novembra primorani posloviti v svetu formule ena. Sebastian Vettel, ki je poleg Michaela Schumacherja in Lewisa Hamiltona najbolj zaznamoval 21. stoletje v kraljici motošporta se je poslovil s 53 zmagami, 122 stopničkami, 57 pole positioni, 38 najhitrejšimi krogi in – kar je najpomembneje – štirimi naslovi svetovnega prvaka.

Te je zbral v štirih zaporednih sezonah (2010-2013) z dirkalnikom Red Bulla, manj uspešen pa je bil nato v kombinezonu Ferrarija, ki ga ni uspel popeljati na vrh. S poskočnim konjičkom je sicer zbral 14 zmag, a v obdobju prevlade velikega prijatelja Hamiltona in njegovega Mercedesa višje od drugega mesta ni zmogel. Še bolj kot vsi dosežki na stezi pa so ga zaznamovali boj za boljšo prihodnost, prijaznost, kolegialnost, vljudnost in dostopnost. “Da sem bil jaz,” je dodal ob slovesu.