Kdaj, kje, kako in za kaj se bosta udarila Pogačar in Roglič

Kolesarstvo 27. Jun 20227:00 > 16:16
Delite:
AP Photo/Christophe Ena
Foto: AP Photo/Christophe Ena via Guliver

Vstopili smo v teden, ki ga bo zaznamoval začetek 109. izvedbe kolesarske Dirke po Franciji. Od 1. do 24. julija se bo 176 kolesarjev borilo za čislano rumeno majico, ki jo bo končni zmagovalec oblekel predzadnjo julijsko nedeljo na Elizejskih poljanah v Parizu. Preden pa slovenski zvezdnik Tadej Pogačar v petek začne braniti zadnji dve zmagi na francoskih cestah, so tu osnovne informacije, ki jih morate poznati pred začetkom kolesarskega vrhunca sezone.

Približno na polovici vsake kolesarke sezone je čas za njen vrhunec. Za najstarejšo in najbolj prestižno tritedensko dirko – Dirko po Franciji. Letošnji Tour bo zaradi prisotnosti dvakratnega zmagovalca Tadeja Pogačarja in njegovega izzivalca Primoža Rogliča predstavljal tudi športni vrhunec letošnjega poletja za slovenski šport, vsaj do začetka septembra, ko bo Luka Dončić z druščino branil naslov evropskih prvakov v košarki.

Preden se začne že 109. dirka vseh dirk, smo za vas pripravili pregled podatkov, ki jih morate poznati, preden bo v petek v Kobenhavnu prvi kolesar že oblekel rumeno majico.

1. Kdaj, kje, kako

Dirka po Franciji 2022 bo letos potekala od petka, 1. julija, do nedelje, 24. julija. V tem času kolesarje čaka 3328 kilometrov, ki jih bodo v 21 dneh dirkanja opravili kar v štirih državah, kar se bo zgodilo prvič po letu 2017.

Uvod bo s prvimi tremi etapami gostila Danska, kjer bi moral biti Grand Depart že lani, a so ga zaradi križanja s premaknjenim evropskim prvenstvom v nogometu zamaknili za eno leto. V šesti etapi bo dirka obiskala Belgijo, v osmi in deveti pa Švico. Večina Dirke po Franciji pa bo vendarle gostila – Francija.

V 24 dneh dirkanja bo imela kolesarska karavana na voljo tri dni počitka. Prvi bo na vrsti četrti dan, ki bo namenjen predvsem transportu iz Danske na sever Francije. Druga dva pa tradicionalno sledita po drugem in tretjem vikendu, torej na ponedeljek 11. in 18. julija.

Vse etape Tour 2022. Foto: letour.fr/en

2. Trasa

Z vidika zahtevnosti trase je pred kolesarji šest ravninskih etap, dva kronometra (prvi in predzadnji dan) in pet ciljev na vzpon. Začetek na Danskem bo ravninski, a zaradi nevarnosti vetra nič manj zahteven. Po selitvi v Francijo bo hitro na vrsti zloglasna peta etapa po granitnih kockah Severnega pekla. Vrhunec prvega tedna bo tudi vrnitev na ‘kraj zločina’ iz leta 2020, zahteven klanec na La Planche des Belles Filles v Vogezih.

Vrača se znameniti Alpe d’Huez. Foto: Guliverimage

V drugem tednu bo karavana zavila v Alpe, kjer jih od 12. do 14. julija čakajo tri zaporedni težki dnevi z zaključki na Megeve, Col du Granon Serre Chevalier in mitski Alpe d’Huez. Po tranzicijskih etapah proti jugozahodu bosta skupnega zmagovalca najverjetneje odločili etapi s ciljem na pirenejskih velikanih, Peyragudesu in Hautacamu (20. in 21. julija). Če bodo razlike med najboljšimi majhne, pa bo vrstni red dokončno odločil kronometer na predzadnji dan (23. julija), ko čaka kolesarje 40-kilometrska ura resnice od Lacapelle-Merivala do Rocamadourja. Cilj bo tradicionalno na Elizejskih poljanah v Parizu.

Podrobnosti vseh etap skupaj z natančnim opisom trase so na voljo tukaj. 

3. Danska za jubilej

Ker se trasa vsako leto spreminja, je zelo pomemben, predvsem pa prestižen podatek, kje se Dirka po Franciji začne. Od leta 1903 je bilo izvedenih 108 dirk (odpadle so med prvo in drugo svetovno vojno), v tem času pa je bil Grand Depart (start dirke) 23-krat izveden izven meja Francije. Prvič se je to zgodilo leta 1954, ko je karavana pot proti Parizu začela v nizozemskem Amsterdamu.

Prav Nizozemska je tudi tista država, ki je poleg – jasno – Francije Grand Depart gostila največkrat. Ta čast ji je nazadnje pripadla leta 2015 z Utrechtom. Začetek v tujini se je močno uveljavil šele v zadnjih dvajsetih letih, ko so se organizatorji Dirke po Franciji nekoliko omehčali. Seveda tudi s finančnega vidika, saj mesta za gostovanje Toura sežejo globoko v denarnico.

Letošnji start bo potekal v Kobenhavnu, s čimer bo Danska postala še jubilejna deseta država na seznamu. Prihodnje leto bodo kolesarji pot proti Parizu začeli v Baskiji, za 2024 pa se govori, da bo Grand Depart prvič v Italiji; cilja pa zaradi olimpijskih iger v Parizu prvič v zgodovini Toura ne bo v francoski prestolnici, temveč v Nici. 

Seznam tujih držav, ki so gostile start Toura:

Nizozemska: 6 (Amsterdam 1954, Scheveningen 1973, Leiden 1978, ‘s-Hertogenbosch 1996, Rotterdam 2010, Utrecht 2015)

Belgija: 5 (Bruselj 1958, Charleroi 1975, Liege 2004, Liege 2012, Bruselj 2019)

(Zahodna) Nemčija: 4 (Köln 1965, Frankfurt 1980, Zahodni Berlin 1987, Düsseldorf 2017)

Luksemburg: 2 (Luksemburg City 1989, 2002)

Velika Britanija: 2 (London 2007, Leeds 2014)

Švica: 1 (Basel 1982)

Španija: 1 (San Sebastian 1992)

Irska: 1 (Dublin 1998)

Monako: 1 (Monte Carlo 2009)

Danska: 1 (Kobenhavn 2022)

4. Ekipe

Na letošnji dirki bo nastopilo 22 moštev, kar je eno manj kot na lanski izvedbi. Od teh jih je 18 iz razreda WorldTour, štiri pa iz razreda ProTour.

Skupno bo na startu 176 kolesarjev, ki bodo nastopali za naslednje ekipe: AG2R Citroen Team, Astana Qazaqstan Team, Bora-Hansgrohe, Cofidis, EF Education-EasyPost, Groupama-FDJ, Ineos Grenadiers, Intermarche-Wanty-Gobert Materiaux, Israel-Premier Tech, Lotto Soudal, Movistar Team, Quick-Step Alpha Vinyl Team, Team Bahrain Victorious, Team BikeExchange-Jayco, Team DSM, Team Jumbo-Visma, Trek-Segafredo, UAE Team Emirates, Alpecin-Fenix, Arkea-Samsic, B&B Hotels-KTM in Team TotalEnergies.

Celotno startno listo si lahko ogledate tukaj. 

5. Slovenci

Od celotne 176-erice bo pet kolesarjev zastopalo slovenske barve. Zraven bo jasno branilec zmag iz let 2021 in 2020 Tadej Pogačar (UAE Emirates), za katerega bo to tretji nastop na Grand Bouclu. Med njegovimi pomočniki pa tako kot lani ni Jana Polanca, ki je zelo pomembno vlogo odigral leta 2020 ob Pogačarjevem prvem naskoku na vrh. Bo pa mlademu superšampionu iz avtomobila poveljeval glavni športni direktor Andrej Hauptman.

Za glavnega izzivalca Pogačarja na francoskih cestah velja njegov rojak Primož Roglič (Jumbo Visma). Aktualni olimpijski prvak v kronometru je na Dirki po Franciji do zdaj nastopil štirikrat in zbral tri etapne zmage, skupno najvišje pa je končal leta 2020, ko je zaostal le za Pogačarjem. Tudi letos bo imel pri nizozemskem moštvu vlogo kapetana.

Foto: AP Photo/Christophe Ena

Z dvema Slovencema pa na Tour potuje moštvo Bahrain Victorious. V najbolj slovenskem moštvu v karavani bosta nastopala Matej Mohorič, ki bo skušal ponoviti lanski uspeh z dvema etapnima zmagama; zanj bo to tretji nastop na vrhuncu sezone. Zraven bo še Jan Tratnik, ki je popolnoma saniral poškodbo roke, Po Franciji pa je kolesaril le leta 2019. Zanju ob kot športni direktor skrbel Gorazd Štangelj.

Slovenskega predstavnika v svojih vrstah pa imajo še pri avstralskem Team BikeExchangu. Izkušeni Luka Mezgec bo tretje leto zapored nastopil na največji kolesarki dirki leta, odlično mu je šlo predvsem 2020, ko je dvakrat zasedel drugo mesto. Na zmago pa še čaka.

Od osmerice Slovencev v WorldTour serije jih bo tako nastopalo kar pet, poleg Polanca bosta manjkala še Domen Novak in Matevž Govekar (oba Bahrain Victorious). To je izenačen rekord, tudi 2020 jih je bilo na startu (in cilju) Toura pet.

Slovenci skupaj na Dirki po Franciji 2020. Foto: AP Photo/Christophe Ena

6. Večkratni zmagovalci

Kot že omenjeno, bo lansko (in predlansko) zmago na Dirki po Franciji branil Tadej Pogačar. 23-letnik iz Klanca pri Komendi je pred dvema letoma osupnil kolesarsko javnost in postal prvi slovenski zmagovalec na Touru, obenem pa je bil še drugi najmlajši zmagovalec rumene majice v celotni zgodovini dirke.

Miguel Indurain (v sredini) in Eddy Merckx (desno), oba petkratna zmagovalca Toura. Foto: Guliverimage

V primeru novega slavja bi postal šele šesti kolesar, ki bi uspel slaviti v treh letih zapored. Pred njim je to uspelo le Louisonu Bobetu, Jacquesu Anquetilu, Eddyju Merckxu, Miguelu Indurainu in Chrisu Froomu. Trojica teh je na vrhu lestvice tudi po vseh skupnih zmagah, Anquetil, Merckx in Indurain so tako kot Bernard Hinault slavili po petkrat. Še dvakrat več je to uspelo Američanu Lancu Armstrongu, ki pa so mu zmage med leti 1999 in 2005 zaradi dopinških prekrškov odvzeli.

Najuspešnejši kolesarji na Dirki po Franciji

Jacques Anquetil (Fra): 5 (1957, 1961, 1962, 1963, 1964)

Eddy Merckx (Bel): 5 (1969, 1970, 1971, 1972, 1974)

Bernard Hinault (Fra): 5 (1978, 1979, 1981, 1982, 1985)

Miguel Indurain (Špa): 5 (1991, 1992, 1993, 1994, 1995)

Chris Froome (VBr): 4 (2013, 2015, 2016, 2017)

Philippe Thys (Bel): 3 (1913, 1914, 1920)

Louison Bobet (Fra): 3 (1953, 1954, 1955)

Greg LeMond (ZDA): 3 (1986, 1989, 1990)

Tadej Pogačar (Slo): 2 (2020, 2021)

* Našteti so le kolesarji, ki so slavili vsaj trikrat.

7. Ostali grešniki

Ni pa bil Armstrong edini, ki je v rumeni majici prečkal ciljno črto, kasneje pa ostal brez naziva zmagovalec. Zagotovo je bil Američan udeležen v največji dopinški škandal vseh časov, da se kaj takšnega ne bi ponovilo, pa pri organizatorju Toura (ASO) za dirke med leti 1999 in 2005 zmage niso naknadno podelili takrat drugouvrščenim tekmovalcem. Če bi se to zgodilo, bi imel Nemec Jan Ullrich na računu štiri zmage, a tudi on je takrat – kot se je izkazalo pozneje – uporabljal prepovedana sredstva.

Armstrong je zaradi kršenja dopinških pravil izgubil vseh sedem zmag na Touru. Foto: Guliverimage

Zadnji, ki je zaradi dopinškega prekrška izgubil francosko zmago, je bil Alberto Contador. Ta je leta 2010 na Elizejskih poljanah stal na najvišji stopnički, a so dopinški testi na enega od prostih dni v njegovi krvi zaznali prepovedano sredstvo clenbuterol. Zmaga mu je bila februarja 2012 odvzeta, ‘podedoval’ pa jo je Luksmeburžan Andy Schleck.

8. Majice

Tako kot na vseh ostalih večdnevnih kolesarskih dirkah vodilni v različnih seštevkih nosijo različne majice. Najboljši po času nosi znamenito maillot jaune (rumeno majico), ki je barvo dobila po sponzorju, časniku L’Equipe. Skupni seštevek časa je pomemben tudi v boju za belo majico (maillot blanc), ki pripada najvišje uvrščenemu v generalni razvrstitvi in 1. januarja na leto dirke še ni dopolnil 25 let.

Foto: Guliverimage

Zelo zanimivega izgleda je bela majica z rdečimi pikami ali pikčasta majica (maillot a pois rouges), ki jo obleče najboljši hribolazec dirke. Ta točke v posebnem točkovanju zbira na gorskih ciljih. Na posebnih letečih ciljih in v zaključkih ravninskih in razgibanih etap pa točke zbirajo kolesarji v boju za zeleno majico (maillot vert). Ta je načeloma predvsem v interesu sprinterjev.

Rumeno, belo in pikčasto majico iz zadnjih dveh izvedb brani Pogačar, zeleno iz lanske pa izkušeni Britanec Mark Cavendish. 

9. Favoriti

Glavna dva favorita za končno slavje smo že omenili. Daleč pred vsemi je tudi na stavnicah Pogačar, za katerega stavne hiše ponujajo kvote med 1,54 in 1,85. Precej več bi dobili ob enakem vplačilu in skupni zmagi Rogliča, za katerega kvote znašajo med 3,25 in 6,8.

Zelo blizu Zasavcu, nekje pa celo pred njim, je njegov moštveni kolega Jonas Vingegaard. Danec je izvrstno formo skupaj s celotno ekipo nakazal na Dirki po Dofineji, stavne hiše pa zanj ponujajo kvoto med 4,33 in 6,4.

Dirko po Sloveniji je dobil Pogačar, Dirko po Dofineji Roglič, Po Švici pa je bil najboljši Geraint Thomas. Foto. Guliverimage

Če sta se moštvi UAE Emirates s Pogačarjem in Jumbo Visma z Rogličem in Vingegaardom na vrhunec poletja pripravljali na Dirki po Sloveniji oziroma Dofineji, pa je pomembna pripravljalna dirka potekala tudi po Švici. Tam se je končne zmage veselil prvak Toura 2018 Geraint Thomas z Ineosom.

Prav Britanci naj bi predstavljali največjo nevarnost slovenskima matadorjema, ob odsotnosti okrevajočega Egana Bernala pa bo kapetanski trak prevzel Kolumbijec Daniel Martinez. Poznavalci v ožjem krogu potencialnih zmagovalcev omenjajo še Rusa Aleksandra Vlasova (Astana), Avstralca Jacka Haiga (Bahrain Victorious) in Enrica Masa (Movistar), vse ostalo pa bi predstavljalo veliko presenečenje. Da sta zanj edina favorita le Slovenca, pa je v intervjuju za Sportklub razkril tudi slovenski selektor Uroš Murn.

10. Ključni dnevi

Nekaj besed o ključnih trenutkih letošnje trase smo že zapisali, a preverimo še enkrat. Medtem ko je kobenhavenski kronometer na prvi dan s 13 kilometri prekratek, da bi usodno vplival na skupni seštevek, pa bo zelo zapleten že drugi dan, ko bo na 18 kilometrov dolgem mostu Grand Belt zelo nevaren bočni veter.

Ta bo grozil tudi na četrti etapi od Dunkerqueja do Calaisa, dan zatem so na vrsti kocke. Tam Toura ne moraš zmagati, lahko pa ga izgubiš, pravi Pogačar. Največ od prvega tedna pa lahko pričakujemo še na že omenjeni Planoti lepih deklet.

Zaključni makadamski vzpon na La Planche des belles Filles. Foto: Guliverimage

Drugi teden že takoj na začetku ponuja tri pirenejske obračune, manj zahteven pa bo konec s tranzicijskimi etapami od Alp do Pirenejev.

Tam bo morda že odločen končni zmagovalec, a po še enem sprinterskem dnevu bo na vrsti še zadnji kronometer. Na predzadnji dan bo 40 kilometrov v boju na čas dokončno odločilnih, kdo bo 24. julija v rumenem pripeljal v Pariz in na Elizejskih poljanah poziral kot novi kralj Toura.

Letošnjo Dirko po Franciji bomo podrobno spremljali tudi na naši spletni strani. Poleg vseh tematskih člankov, ki jih lahko dnevno pričakujete do petkovega starta, in spremljanja vseh etap v živo, za tiste, ki jim kolesarstvo ni najbolj poznano, pripravljamo rubriko ABC Toura. V njem bomo odgovarjali na najbolj preprosta vprašanja o dirki leta.

Vsak dan po etapi pa bomo s pomočjo kolesarskega strokovnjaka pripravili še pregled dneva in napoved naslednjega v rubriki Čez balanco. V njej bodo izmenično sodelovali Miha Koncilija, Valter Bonča, Marko Kump, Uroš Murn, Gorazd Penko in Janez Brajkovič.

Komentari

Vaš komentar