V soboto se začenja letošnja izvedba dirke po Italiji. Mnogi napovedujejo dvoboj med Primožem Rogličem in Remcom Evenepoelom. Komu letošnja trasa bolj ustreza?
V pogovoru za Sportklub je nekdanji slovenski kolesar Primož Čerin povedal, da so tritedenske dirke razdeljene na tri dele (oziroma na tri tedne): prvi je največja loterija, drugi teden se stvari postavijo na svoje mesto, pravo dirkanje za prvo mesto pa je v tretjem tednu. Zdi se, da podobno velja tudi za letošnjo dirko po Italiji.
Loterija se začenja že na prvi etapi s prvim od skupno treh kronometrov. A 20-kilometrska vožnja na čas je skoraj v celoti ravninska. Med glavnimi favoriti za prevzem rožnate majice po prvem dnevu dirkanja je domačin Filippo Ganna (Ineos Grenadiers), ki velja za enega najboljši kronometristov na svetu. A daleč za njim nista niti Remco Evenepoel in Primož Roglič. V zadnjih letih se sicer zdi, da je Belgijec naredil še dodaten korak naprej v tej kolesarski disciplini, nenazadnje je osvojil že tri medalje na svetovnih prvenstvih v kronometru (nazadnje v lanski sezoni). A medsebojni dvoboj še vedno dobiva slovenski šampion.
Zanimiv prvi teden se bo nadaljeval z dvema bolj kot ne ravninskima etapama, četrta pa predstavlja nov izziv za kolesarje. 175-kilometrska etapa od Venose do Lacena v zaključku ponuja vzpon druge kategorije, kjer bi lahko videli nekaj napadov. Še bolj napeto bo na sedmi etapi, ki se kot prva zaključi navkreber. Zadnjih 47 kilometrov se trasa konstantno vzpenja, zaključi pa z prvokategoriziranim klancem na Gran Sasso d’Italia.
Prvi teden se zaključi tako kot se je začel: s kronometrom. Tokrat bo dolg 35 kilometrov, ostaja pa v celoti ravninski. Za razliko od peklenskega tretjega, h kateremu pridemo v zadnjem tednu dirke.
Največ nevarnosti v drugem tednu prinaša 13. etapa
V drugem delu Gira, kjer se bodo “stvari postavile na svoje mesto”, bo napeto predvsem na 13. in 15. etapi. Na trinajsti se bodo kolesarji povzpeli celo na 2469 metrov nadmorske višine (Col du Grand Saint-Bernard), še za tem pa jih čakata dva vzpona s končnico na Crans Montani, kjer se lahko naredijo velike razlike. Na 15. etapi kolesarje znova čaka več kot 4000 tisoč višinskih metrov, ki jih bodo morali prekolesariti, a etapa se ne zaključi z vzponom, temveč s spustom in ravninskim zaključkom.
Ostale štiri etape v drugem tednu dirkanja so najverjetneje rezervirane za ubežnike in ekipe z najboljšimi sprinterji. Potekala bo taktična bitka s časom. Bo taktiziranje pomagalo ubežnikom?
Peklenski zadnji teden
Zadnjih šest etap bo odločalo o prvem mestu in rožnati majici na letošnjem Giru. 17. in 21. veljata za edini povsem ravninski na letošnji dirki po Italiji, ostale štiri pa so peklenske. Vse štiri se zaključijo s klancem.
Na šestnajsti z dvema klancema prve, dvema druge in enim tretje kategorije, bodo tekmovalci prekolesarili skoraj 6000 višinskih metrov, etapa pa bo po več kot 200 kilometrih končana s 23-kilometrskim vzponom na Monte Bondone.
Nič lažje ne bo dva in tri dni kasneje, ko se obetata dve zaporedni gorski etapi. Prva od Oderza do Val di Zolda, druga od Longarona do Tre Cime di Lavareda. V dveh dneh bo glavnina napravila skoraj 10 tisoč “višincev”.
A vse se bo odločalo na 20. etapi: na zadnjem od treh kronometrov. Gira 2023 sicer ne bo v Slovenijo, se pa bo 27. maja naši državi najbolj približal. Start kronometra bo v Trbižu, zaključek na Svetih Višarjah. Dokončno bo o zmagovalcu tako odločal 8-kilometrski vzpon s povprečnim naklonom kar 11,2 odstotka.
Roglič je na hribovitem kronometru na 20. etapi enkrat že izgubil zmago na tritedenski dirki. Leta 2020 ga je na Touru premagal Tadej Pogačar. Takrat je dirka zavila na La Planche des Belles Filles. Bo tokrat uspešnejši?
Letošnjega Gira bo sicer znova konec v Rimu s sprintersko etapo. Takrat bo dobitnik rožnate majice za sezono 2023 že poznan.