Sanjsko leto slovenskega kolesarstva

Kolesarstvo 10. Okt 20219:30 > 9:32 7 komentarjev
Uspehov toliko, da je vse težko vključiti na eno sliko. Foto: guliverimage

Za slovenskimi kolesarji je izjemna sezona 2021. Uspehi so se vrstili praktično na vseh frontah. Slovencem so pripadle številne enodnevne klasike in spomeniki, tritedenske dirke, večetapne preizkušnje in številne etapne zmage na največjih svetovnih dirkah.

Sezona 2021 je bila ponovno v znamenju pandemije novega koronavirusa, vseeno pa so jo izpeljali veliko bolj mirno in v skladu s kolesarskim koledarjem. Kljub temu je bilo precej zapletov že na začetku leta. Odpadle so namreč dirke v Avstraliji (na čelu z večdnevno dirko Tour Down Under). Odpovedane so bile tudi številne kanadske dirke, pa tudi večetapna preizkušnja po Kaliforniji.

Vseeno so dirke po Evropi bolj kot ne potekale po usklajenem razporedu, ki smo ga vejani s preteklih let. Lani se je Vuelta končala celo novembra, letos znova v začetku septembra. Kolesarsko leto pa je bilo še dodatno pestro zaradi olimpijskih iger, ki so letos potekale v Tokiu.

Tritedenske dirke

Slovenskim kolesarjem sta pripadli kar dve od treh velikih tritedenskih dirk: enako kot lani je bil Tadej Pogačar najmočnejši na Touru, Primož Roglič pa na Vuelti.

Giro d’Italia

A prva je bila na sporedu Dirka po Italiji, ki je letos zavila celo v Slovenijo.

23. maja je Giro obiskal zahodni del naše države. Foto: guliverimage

Edina Slovenca na dirki sta bila Matej Mohorič in Jan Tratnik, oba predstavnika ekipe Bahrain – Victorious. Letošnji Giro je bil za Slovence vse prej kot uspešen. Etapne zmage ni bilo, poleg tega pa jo je Mohorič hudo skupil. Grozovit padec mu je preprečil nadaljevanje, devete etape Dirke po Italiji ni končal.

Dirko in rožnato majico je na koncu osvojil Kolumbijec Egan Bernal (Ineos Grenadiers), zmagovalec Toura leta 2019. Bolj presenetljiv je bil drugouvrščeni v generalni razvrstitvi. Damiano Caruso (Bahrain – Victorious) je po odstopih Mikela Lande in Mohoriča prikolesaril velik ekipni uspeh moštvu iz Bahrajna. Tretje mesto je zasedel Simon Yates (Team BikeExchange).

Egan Bernal je dobil prvo letošnjo tritedensko dirko. Foto: Massimo Paolone/LaPresse via AP

Giro 2021:

Rožnata majica: Egan Bernal (Kol/Ineos Grenadiers)

Bela majica: Egan Bernal (Kol/Ineos Grenadiers)

Modra majica: Geoffrey Bouchard (Fra/AG2R Citroen)

Vijolična majica: Peter Sagan (Svk/Bora Hansgrohe)

Tour de France

Druga tritedenska dirka, tudi najprestižnejša, je potekala po mešanih občutkih slovenskih kolesarskih navdušencev. Že v prvih etapah dirke je imel veliko smole Primož Roglič, ki je izpustil dva meseca dirkanja pred Tourom, da se je povsem osredotočil na lovljenje rumene majice. A ni mu bilo usojeno. Že na prvi etapi se je namreč pol njegove ekipe Jumbo-Visma znašlo na tleh zaradi nespametne gledalke ob progi, ki je pozdravljala svoje stare starše, bila pa nepozorna na dogajanje na cesti.

Smole za Rogliča še ni bilo konec. Na tretji etapi je še enkrat padel, tokrat po zapletu z Italijanom Sonnyjem Colbrellijem. Skupil jo je veliko huje, tako hudo, da tritedenske dirke ni uspel zaključiti. Odstopil je  pred deveto etapo.

Kljub odsotnosti Primoža Rogliča, pa uspehov slovenskih kolesarjev na francoskih cestah ni manjkalo. Tadej Pogačar je ostal prvi in edini resen favorit za naslov prvaka Toura, dobro pa sta vozila tudi Luka Mezgec in Matej Mohorič. Predvsem slednji.

Matej Mohorič in Tadej Pogačar sta skupno namreč osvojila kar pet etapnih zmag na veliki Dirki po Franciji. Pogačar je osvojil kronometer na peti etapi ter dve najtežji etapi na dirki. Mohorič je bil najmočnejši na dveh izjemno dolgih etapah, tudi na sedmi, 250-kilometrski preizkušnji. S tem se je vpisal na listo kolesarjev z etapnimi zmagami na vseh treh Grand Tourih.

Mohorič, Pogačar, Mezgec… in Roglič na zadnji etapi Dirke po Franciji. Foto: AP Photo/Daniel Cole

Tadej Pogačar prave konkurence v Franciji ni imel. Tekmece je premagal za več kot 5 minut. Najbližje se mu je približal Danec Jonas Vingegaard, ki je po odstopu ekipnega tovariša Rogliča prevzel mesto kapetana moštva. Nalogo je več kot izpolnil. Bil je edini, ki se je uspel na eni izmed etap oddaljiti od Pogačarja, obe najtežji pa je končal tik za njim. Skupno je zaostal 5:20.

Na tretjo stopničko se je na koncu povzpel Ekvadorec Richard Carapaz (Ineos Greandiers) z več kot sedmimi minutami zaostanka za zmagovalcem.

Na kolesarski zemljevid se je z Dirko po Franciji vrnil Mark Cavendish (Deceuninck Quick-Step). Pri novi ekipi je znova dobil zaupanje. Dobil je kar štiri sprinterske etape ter se po skupnem številu etapnih zmag na vrhu izenačil z legendarnim Eddyjem Merckxom. Sedaj sta pri številki 34, Cavendish pa verjetno še ima nekaj priložnosti, da doda številko 35.

Cavendish in Pogačar na zmagovalnem odru v Parizu. Foto: AP Photo/Daniel Cole

Tour 2021:

Rumena majica: Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates)

Bela majica: Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates)

Pikčasta majica: Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates)

Zelena majica: Mark Cavendish (VB/Deceuninck Quick-Step)

La Vuelta 2021

Zgolj slab mesec po zaključku Toura je bila na sporedu še zadnja tritedenska dirka sezone. Dirka po Španiji je bila znova obarvana v slovenske barve. Primož Roglič je še tretjič zapored osvojil to prestižno dirko, letos še toliko bolj zanesljivo in odločno kot v preteklih dveh sezonah.

Ob tem je Rogla osvojil kar štiri etapne zmage, njegov skupni izkupiček pa sedaj znaša že 15 zmag na velikih tritedenskih dirkah (od tega 9 na Vuelti). Dobil je oba kronometra, hribovito in pa tudi gorsko etapo.

Primož Roglič na zmagovalnem odru Vuelte. Foto: guliverimage

Drugouvrščeni Enric Mas (Movistar) je zaostal za zmagovalcem skoraj za pet minut, tretji Jack Haig (Bahrain – Victorious) pa že za slabih osem. Podobna dominacija kot Pogačarjeva na Touru.

Vseeno ni bilo vse tako mirno. Roglič je namreč po deveti etapi izpustil rdečo majico vodilnega in jo predal Norvežanu Oddu Christianu Eikingu (Intermarche Wanty Gobert). Nazaj jo je dobil šele po sedemnajsti etapi, nato pa prednost le še stopnjeval.

Vuelta 2021:

Rdeča majica: Primož Roglič (Slo/Jumbo-Visma)

Bela majica: Gino Mader (Švi/Bahrain – Victorious)

Zelena majica: Fabio Jakobsen (Niz/Deceuninck Quick-Step)

Pikčasta majica: Michael Storer (Avs/Team DSM)

Prvenstva

Sezona 2021 je bila posebna tudi zaradi dejstva, da je bila olimpijska. V Tokiu sta potekali cestna dirka in kronometer za olimpijski naslov, dirki sta se pridružili obilici ostalih prvenstvenih preizkušenj. Državna prvenstva so potekala že na začetku poletja, evropsko in svetovno pa ob koncu sezone.

Državno prvenstvo

Slovensko državno prvenstvo je letos potekalo na obali. Udeležili so se ga vsi najboljši slovenski kolesarji z izjemo Primoža Rogliča. V Kopru so med drugim nastopili Pogačar, Mohorič, Mezgec, Tratnik in Polanc, v zaključku pa je imel največ moči Matej Mohorič. Slednji je še drugič postal slovenski državni prvak. V ženski konkurenci je slavila Eugenija Bujak.

Matej Mohorič v majici slovenskega prvaka. Foto: AP Photo/Christophe Ena

V vožnji na čas je svojo moč na domačih cestah pokazal Jan Tratnik in se veselil državnega naslova v kronometru. Drugo mesto je osvojil še en Jan, in sicer Polanc, tretje pa zmagovalec Toura. V ženski konkurenci je Eugeniji Bujak uspel dvojček naslovov.

Državna prvenstva:

Slovenija: Matej Mohorič, Jan Tratnik (kronometer)

Belgija: Wout Van Aert, Yves Lampaert (kronometer)

Francija: Remi Cavagna, Benjamin Thomas (kronometer)

Nemčija: Max Schachmann, Tony Martin (kronometer)

Italija: Sonny Colbrelli, Matteo Sobrero (kronometer)

Nizozemska: Timo Roosen, Tom Dumoulin (kronometer)

Španija: Omar Fraile, Ion Izagirre (kronometer)

Olimpijske igre

Izjemno uspešna slovenska sezona se je nadaljevala v Tokiu. Olimpijske igre, ki so bile zaradi pandemije novega koronavirusa prestavljene za leto dni, niso razočarale ljubiteljev kolesarstva. Še posebej slovenskega. Po goro Fuji se je zbrala vsa smetana svetovnega pedaliranja, Primož Roglič in Tadej Pogačar pa sta bila glavna slovenska upa.

Na cestni dirki je blestel mlajši od dvojice. Kolesaril je izjemno, odgovarjal na napade nasprotnikov in sledil pospeševanjem. Znašel se je v vodilni skupini, ki pa sta jo nato napadla Richard Carapaz in Brandon McNulty. Američan je popustil, Ekvadorec pač ne. Veselil se je zlate medalje in enega največjih uspehov ekvadorskega športa.

Skupina okoli Pogačarja je McNultyja ujela še pred ciljem in se pomerila v sprintu za dve preostali medalji. Na ciljni črti sta se udarila Wout Van Aert in Pogačar, Belgijec je bil za milimetre prej čez črto. Tadej Pogačar je vseeno osvojil prvo slovensko olimpijsko medaljo v Tokiu.

Tadej Pogačar z bronasto medaljo, ki je delo celotne slovenske reprezentance. Foto: Guliverimage.

Uspehov slovenskega kolesarstva pod goro Fuji s tem še ni bilo konec. Sledil je namreč še kronometer, kjer je Primož Roglič nastopil kot edini predstavnik naše države. Kljub številnim pomislekom, da bi bil Pogačar primernejši kandidat (Kisovčan se je namreč šele vračal po težki poškodbi, ki jo je utrpel na Touru), se Primož ni dal motiti.

Odpeljal je izjemen kronometer na težki progi, ki mu je več kot ustrezala, in ugnal vse: tudi največje specialiste te discipline. Roglič je postal olimpijski prvak in znova dokazal, da se po razočaranjih vedno znova dvigne na najvišji nivo.

AP Photo/Christophe Ena

Medalji na kronometru sta osvojila še Nizozemec Tom Dumoulin (srebro) in Avstralec Rohan Dennis (bron).

Olimpijske igre:

Cestna dirka:

Zlato: Richard Carapaz (Ekv)
Srebro: Wout Van Aert (Bel)
Bron: Tadej Pogačar (Slo)

Kronometer:

Zlato: Primož Roglič (Slo)
Srebro: Tom Dumoulin (Niz)
Bron: Rohan Dennis (Avs)

Evropsko in svetovno prvenstvo

Za slovenske športnike sta bila manj uspešna evropsko in svetovno prvenstvo, ki sta potekala v jesenskem delu sezone. Na evropskem prvenstvu je nastopilo le pet slovenskih kolesarjev, na čelu s Tadejem Pogačarjem in Matejem Mohoričem. Pogačar je bil edini kronometrist, dosegel je 12. mesto.

Ni šlo niti na cestni dirki, ki jo je dobil Italijan Sonny Colbrelli. Vseeno je Pogačarju s petim mestom uspel lep uspeh.

Evropsko prvenstvo:

Cestna dirka:

Zlato: Sonny Colbrelli (Ita)
Srebro: Remco Evenepoel (Bel)
Bron: Benoît Cosnefroy (Fra)

Kronometer:

Zlato: Stefan Küng (Švi)
Srebro: Filippo Ganna (Ita)
Bron: Remco Evenepoel (Bel)

Tudi na svetovnem prvenstvu Slovenci niso posegli po najvišjih mestih. Kronometer sta Pogačar in Tratnik zaključila na desetem oziroma petnajstem mestu, na cestni dirki pa je najvišje kotiral Mohorič. Ni se izšlo, naslov svetovnega prvaka je ubranil Francoz Julian AlaphilippePrvak v kronometru je drugič zapored postal Italijan Filippo Ganna

Alaphilippe bo zopet nosil mavrično majico svetovnega prvaka. Foto: REUTERS/Benoit Tessier

Svetovno prvenstvo:

Cestna dirka:

Zlato: Julian Alaphilippe (Fra)
Srebro: Dylan van Baarle (Niz)
Bron: Michael Valgren (Dan)

Kronometer:

Zlato: Filippo Ganna (Ita)
Srebro: Wout Van Aert (Bel)
Bron: Remco Evenepoel (Bel)

Spomeniki

Po lanski posebni sezoni, so letos znova izpeljali vseh pet kolesarskih spomenikov – najprestižnejših enodnevnih kolesarskih klasik. Milano – San Remo, Dirka po Flandriji in Liege-Bastogne-Liege so kolesarili že spomladi, Pariz – Roubaix pa je bil prestavljena na jesen. Kolesarska sezona se je zaključila z zadnjim spomenikom: Dirko po Lombardiji.

Dirka Milano – San Remo je pripadla Belgijcu Jasperju Stuyvenu, Dirka po Flandriji pa Dancu Kasperju Asgreenu. Slovenski uspehi pa segajo tudi na najelitnejše enodnevne dirke. Tadej Pogačar je namreč na dirki Liege-Bastogne-Liege ubranil slovensko zmago s pretekle sezne, ko je slavil Primož Roglič. V zaključnem sprintu je ugnal izjemne enodnevne kolesarje, kot so Julian Alaphilippe, David Gaudu, Alejandro Valverde in Michael Woods. 

Pogačar ob zmagi na spomeniku v Belgiji. Foto: AP Photo/Olivier Matthys

 

 

To pa še zdaleč ni bila edina zmaga na prestižni enodnevni dirki, pod katero se je podpisal Tadej Pogačar. Za zaključek sezone je vso konkurenco ugnal tudi na Dirki po Lombardiji, klasiki padlega listja. Neverjetno leto slovenskega kolesarja dokazujejo številni zanimivi podatki. Pogačar je prvi kolesar po Eddyju Merckxu leta 1973, ki je osvojil dva spomenika in eno tritedensko dirko v eni sezoni. Merckxu je to sicer uspelo štirikrat (1969, 1971, 1972, 1973), edini preostali kolesar, ki mu je uspel ta dosežek, je Fausto Coppi davnega leta 1949.

Še dolgo časa pa si bomo zapomnili blatno in umazano klasiko Pariz – Roubaix. Dobil jo je Italijan Sonny Colbrelli, fotografije iz Francije pa govorijo o napornosti in zahtevnosti tlakovcev in francoskih cest. Colbrelli je v finišu ugnal Floriana Vermeerscha in Mathieuja van der Poela.

Prizori z lanske dirke: v ospredju zmagovalec Sonny Colbrelli. Foto: Guliverimage
Obraz Wouta van Aerta, ki prikaže blišč in bedo klasike Pariz - Roubaix. Foto: Guliverimage. VAN AERT Wout
Gianni Moscon. Foto: Guliverimage
Foto: Guliverimage
Pariz - Roubaix. Foto: Guliverimage

Spomeniki:

Milano – San Remo: Jasper Stuyven (Bel/Trek Segafredo)

Dirka po Flandriji: Kasper Asgreen (Dan/Deceuninck Quick-Step)

Pariz – Roubaix: Sonny Colbrelli (Ita/Bahrain – Victorious)

Liege-Bastogne-Liege: Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates)

Dirka po Lombardiji: Tadej Pogačar (Slo/UAE Team Emirates)

Klasike

Rogličev renome kolesarja, ki je izvrsten na večetapnih preizkušnjah, je dobro znan. Vedno bolj pa se 31-letnik uveljavlja kot izjemen kolesar na enodnevnih dirkah. To je dokazal že lani, zopet pa letos. Osvojil je namreč dve italijanski jesenski klasiki. Dirko Giro dell’Emilia in najstarejšo klasiko na svetu od Milana do Torina.

Po zmagi na dirki Milano-Torino. Foto: Gian Mattia D’Alberto/LaPresse via AP

 

Roglič blesti predvsem na zaključnih klancih, kjer lahko proizvede moč, ki ji ne morejo konkurirati ostali kolesarji. V zaključku v okolici Torina je že pobegnil Adam Yates, Roglič pa se mu je brez težav uspel priključiti, čeprav je najprej delovalo, da se ga je Britanec otresel. V zaključku je zmagovalec bil samo en: Roglič je s svojim značilnim pospeškom dirko na koncu dobil za več kot 10 sekund.

Roglič vrhunsko odpelje praktično vsako klasiko, na kateri nastopi. Tako je bilo tudi na Valonski puščici, kjer je zmago zgrešil za malo, zaostal je namreč le za Julianom Alaphilippom v zaključnem sprintu.

Slovenci pa premoremo še enega neverjetnega kolesarja, ki lahko na enodnevnih dirkah konkurira za sam vrh. To je dokazal Matej Mohorič, ki sicer ni vknjižil zmage, je pa na klasiki San Sebastian končal kot drugi. Zaostal je zgolj za Američanom Neilsonom Powlessom (EF Education Nippo). Dirko Amstel Gold, ki jo je dobil Belgijec Wout Van Aert, pa je končal kot osmi.

Klasike:

Milano – Torino: Primož Roglič
Giro dell’Emilia: Primož Roglič
San Sebastian: Neilson Powless (Mohorič drugi)
Valonska puščica: Julian Alaphilippe (Roglič drugi)
Amstel Gold: Wout Van Aert (Mohorič osmi)
E3 Saxo Bank: Kasper Asgreen
Strade Bianche: Mathieu van der Poel (Pogačar sedmi)

Ostale večetapne dirke

Sezona se je sicer začela v Združenih arabskih emiratih na najboljši možen način: z zmago slovenske šampiona Tadeja Pogačarja, ki je za sabo pustil drugega Adama Yatesa (Ineos Grenadiers) in tretjeuvrščenega Joaa Almeido (Deceuninck Quick-Step), bodočega ekipnega tovariša pri moštvu UAE Team Emirates.

Mlademu Slovencu je pripadla tudi dirka od Tirenskega do Jadranskega morja.

Tudi Roglič je bil na tedenskih dirkah fantastičen. Dobil je Dirko po Baskiji, kjer je Tadej Pogačar končal kot tretji (med Slovenca se je prebil Danec Jonas Vingegaard, Rogličev ekipni tovariš pri Jumbo-Vismi).

Foto: guliverimage

Zelo dobro mu je kazalo še na dirki Pariz – Nica, ki pa je bila na koncu izgubljena. Roglič je namreč padel na zadnji etapi in izgubil prednost, ki jo je držal praktično cel teden. Slavil je Nemec Max Schachmann pred Alexandrom Vlasovom in Ionom Izagirrejem, Kisovčan pa je v generalni razvrstitvi padel na 15. mesto.

Dominacija Ineosa

Na ostalih frontah so slavili najrazličnejši tekmovalci, prevladovali pa so kolesarji britanske ekipe Ineos Grenadiers. Adam Yates je namreč osvojil Dirko po Kataloniji, kjer sta zmagovalni oder dopolnila še dva moštvena kolega: Richie Porte in Geraint Thomas.

Slednji je dobil Dirko po Romandiji, kjer je bil drugi Richie Porte. Avstralec pa je dobil Dirko po Dofineji, glavno pripravo za Dirko po Franciji. Thomas je na kriteriju stopil na tretjo stopničko. Tu se uspehi še ne končajo. Dirko po Švici je dobil Ekvadorec Richard Carapaz.

Mohorič do dveh drugih mest 

V jesenskem delu sezone je blestel Matej Mohorič. Po dveh etapnih zmagah na Dirki po Franciji, je bil njegov glavni cilj svetovno prvenstvo. Tam se ni izkazal, je pa pred tem kolesaril izjemno. Dirko po Poljski in Dirko po Beneluksu je zaključil na drugem mestu v skupnem seštevku. Na Poljskem je bil boljši Joao Almeida, v Beneluksu Sonny Colbrelli. Izjemno leto je torej tudi za 26-letnikom!

Moštvena kolega Colbrelli in Mohorič sta briljirala na zaključku sezone. Foto: Guliverimage

Dirka po Sloveniji

Velik del kolesarske sezone pa iz leta v leto postaja Dirka po Sloveniji. 5-etapna preizkušnja je lani odpadla, letos pa se je vrnila v polnem sijaju. Nastopili so številni zvezdniki, na čelu z ekipama UAE Team Emirates in Bahrain – Victorious.

Glavna zvezdnika sta bila Slovenca: Tadej Pogačar in Matej Mohorič. Zeleno majico je na koncu osvojil prvi, Mohorič pa je bil proglašen za najboljšega po točkah na dirki. Končal je skupno kot sedmi, med deseterico pa se je uvrstil še Jan Polanc. 

Pogačar je prvič v karieri oblekel zeleno majico na Dirki po Sloveniji. Foto: Mario Stiehl / Dirka po Sloveniji
Peta etapa Dirke po Sloveniji.
Peta etapa Dirke po Sloveniji.
Dirka po Sloveniji.
Peta etapa Dirke po Sloveniji.

Upokojitve

Kolesarsko karavano zapuščajo številni vrhunski kolesarji, ki so v preteklih letih krojili sam svetovni vrh. Andre Greipel je med Dirko po Franciji oznanil, da se po sezoni kolo obesil na klin. Nemec je osvojil 11 etapnih zmag na Touru, 7 na Giru in 4 na Vuelti.

Letošnja Dirka po Španiji je bila zadnja za Fabia Aruja, ki jo je leta 2015 tudi osvojil. Pri 31-letih bi lahko pred seboj imel še kar nekaj let na vrhunskem nivoju, a zdravje in družina sta mu sedaj pomembnejša.

Fabio Aru. Foto: guliverimage

Kolesarska elita bo prikrajšana še za dva Martina: Irec Dan Martin in Nemec Tony Martin zapuščata profesionalni šport. Oba z velikimi uspehi. Dan Martin je med drugim osvojil etape na vseh tritedenskih dirkah, zmagal na spomenikih Liege-Bastogne-Liege in Dirki po Lombardiji ter dobil nekaj večetapnih dirk, med drugim Dirko po Poljski in Dirko po Kataloniji.

Tudi Tony Martin, ki je nazadnje vozil kot pomočnik Primoža Rogliča, ima za seboj bogato kariero, najbolj pa si ga bomo zapomnili kot izjemnega kronometrista in štirikratnega svetovnega prvaka v vožnji na čas. Leta 2011 je osvojil tudi dirko Pariz – Nica.

Tony Martin v svojem “najljubšem” položaju na kolesu. Foto: guliverimage

Poslavljajo se še Italijan Marco Marcato, Američan Tejay van Garderen, Švicar Mathias Frank, Irec Nicolas Roche in Francoz Romain Sicard.

UCI lestvica

Lestvica Mednarodne kolesarske zveze še nikoli ni izgledala tako dobro kot v tem trenutku. Med deseterico so kar trije slovenski kolesarji, imamo pa številko 1 in številko 3 na svetu! Tadej Pogačar je po uspešni sezoni pred Belgijcem Woutom Van Aertom, Primož Roglič, ki še vedno drži rekord po številu tednov na vrhu, pa zaseda tretje mesto. Elitno deseterico zaokrožuje Matej Mohorič.

Sezona za v anale se je torej končala, izjemno pozitivno pa lahko pričakujemo naslednjo. Neverjetna bo že v primeru, da bo vsaj pol tako uspešna kot letošnja,

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje