Po zmagah Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča na dirkah od Pariza do Nice oziroma od Tirenskega do Jadranskega morja v prejšnjem tednu bodo slovenski ljubitelji kolesarstva pesti za nov vrhunski rezultat stiskali že to soboto, ko bo na sporedu prvi spomenik sezone – dirka od Milana do Sanrema. Na njej bo zmago iz lanske sezone branil Matej Mohorič, ki pa v spomladanskem delu sezone za glavni cilj izpostavlja severni pekel od Pariza do Roubaixa.
Po Primožu Rogliču (Liege-Bastogne-Liege 2020) in Tadeju Pogačarju (Liege-Bastogne-Liege in Lombardija 2021) je 19. marca lani Matej Mohorič postal tretji Slovenec z zmago na kolesarskem spomeniku. S tehnično inovacijo, potopnim sedežem, je na vratolomnem spustu s Poggia do Sanrema ugnal vso konkurenco in dvignil roke visoko v zrak.
Zdaj, le leto dni po tem uspehu, bo skušal zmagoslavje na najdaljšem in najbolj nepredvidljivem spomeniku od vseh petih (Milano-Sanremo) ponoviti. A kot dodaja, zmage ne bo branil, pač pa bo napadal novo.
Trasa Milano-Sanremo 2023:
Začetek ključnih šestih tednov
“Lanske zmage na tej dirki mi ne more vzeti nihče več, za vedno bo ostala z mano. Realno se zavedam, da je ponovno zmagati na takšni dirki zelo zelo težko, ampak mislim, da imam v žepu dobre karte in iskreno možnost, da spet stopim na najvišjo stopničko. To je moj cilj, to so moje sanje. Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Dirka ima zelo širok krog favoritov, precej različnih tipov kolesarjev lahko zmaga. Med njimi je tudi Tadej Pogačar, ki cilja visoko,” je prepričan kolesar Bahrain Victoriousa. Če bi mu uspelo tudi letos, bi končal 22-letno čakanje na zaporedni zmagi istega kolesarja na severu Italije. Nazadnje je to v letih 2000 in 2001 uspelo Nemcu Eriku Zablu.
Mohorič je zimske priprave skupaj z bahrajnsko ekipo večinoma opravil v Španiji. Na treningih na novo sezono v primerjavi s prejšnjimi leti ni imel težav s poškodbami ali boleznimi, kar se je poznalo na uvodu v leto 2023. Tretji je bil na belgijski klasiki Kuurne-Bruselj-Kuurne, šesti pa na belih cestah Strade Bianche. “Rezultati so bili solidni, niso bili pa vrhunski. Še na nobeni dirki letos nisem zmagal. A najpomembnejših je naslednjih šest tednov, v katerih se bo zvrstilo osem enodnevnih dirk, ki so skupaj moj spomladanski cilj sezone. Vrhunsko formo, za katero sem prepričan, da jo trenutno imam, želim zadržati vse do dirke Liege-Bastogne-Liege konec aprila.”
Dirka se lahko odloči tudi drugje
Dvakratni državni prvak na cestni dirki pričakuje, da bo v soboto na obali Ligurskega morja znova zelo napeto in izenačeno: “Verjamem, da sem dovolj dobro pripravljen, da zadržim stik na vrhu Poggie, tudi to ni samoumevno. Če želiš narediti razliko na spustu, moraš na vzpon priti med peterico, le kakšno sekundo za vodilnim. Če ne celo prvi. Vse karte so odprte, bo zelo zelo zanimivo. Morda se v spustu ne zgodi nič in bomo šli skupaj v zadnja dva kilometra ravnine. Ali pa se bo na vzponu na Poggiu oklevalo in bo prišlo do sprinta glavnine. Ali pa bo Tadej (Pogačar, op. p.) že vsem pomahal v slovo na Cipressi.”
Če se bo o zmagovalcu vseeno odločalo na spustu s Poggie do Sanrema, pa ima priljubljeni Moho dobre možnosti. “Živim blizu v Monaku, to so pozimi moje ceste za trening. Spust odlično poznam, prepeljal bi ga lahko z zaprtimi očmi. Bolj domač mi je le spust s Podblice,” v smehu dodaja.
Na sever Francije po znamenito kocko
Čeprav bi si seveda želel ponovitve lanskega uspeha, pa je zanj cilj letošnje sezone dirka od Pariza do Roubaixa, tako imenovani severni pekel po tlakovcih. Lani je tam po smoli s počeno zračnico zasedel peto mesto. Veliko kocko, ki jo prejme zmagovalec, bo znova napadal 9. aprila.
“Je posebna dirka, potrebne je veliko sreče, odlične noge, poravnati pa se morajo tudi zvezde. Vem, da imam vse, kar rabim za vrhunski rezultat. Za razliko od Milana-Sanrema, kjer ne bom več mogel presenetiti konkurence in kjer je krog favoritov res širok, je ta na Pariz-Roubaix veliko ožji. Dirka se bolj na moč, v finalu pridejo v ospredje fizično najbolje pripravljeni. Verjamem, da sem tudi sam med njimi,” še dodaja 28-letnik iz Podblice pri Kranju.
Če bi mu uspelo, bi zmago posvetil nekdanjemu moštvenemu kolegu Sonnyju Colbrelliju. Italijan je v dežju to klasiko dobil leta 2021, lani pa zaradi težav s srcem končal športno pot. Ostaja vpet v kolesarstvo, je član strokovnega vodstva pri Bahrain Victoriousu.
Izkušnje naredijo svoje
Ker je Mohorič v svoji karieri nastopil že na številnih spomenikih, so pomemben faktor v primerjavi s konkurenco tudi izkušnje. “V devetih letih sem naredil že toliko napak, da sem se iz njih nekaj naučil. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Obstaja zelo malo napak, ki jih še nisem naredil. To mi velikokrat pomaga, sploh pri varčevanju moči v prvem delu dirke. Sploh na belgijskih dirkah pa gre za poznavanje terena, tako da točno vem, kje je avtobusna postaja pred odločilnimi vzponi in se lahko brez potrošnje preveč energije prebijem iz ozadja v ospredje. Držim pesti, da ne bo padcev ali bolezni. In da mi na dirkah uspe pokazati, za kar sem garal celo zimo,” še dodaja.
Za Tadeja veljajo drugačna pravila
Ob Mohoriču bodo v soboto na startu v Milanu še trije Slovenci. Za Jumbo Vismo bo dirkal Jan Tratnik, za UAE Emirates pa Domen Novak in Tadej Pogačar. Prav zadnji bo glavni favorit za končno slavje. “Je specialist za vsak teren, le za skupinske sprinte glavnine ne. Je edini od aktivnih kolesarjev, ki lahko med kariero realno zmaga na vseh petih spomenikih. Milano-Sanremo je zanj zagotovo najtežji cilj oziroma najtežje dosegljiva zmaga, saj je tako odprta dirka, da je krog favoritov res širok, za zmago pa je potrebne tudi precej sreče. Ne gre toliko na moč kot na ostalih dirkah. A ima realne možnosti, da doseže enega od svojih ciljev,” o rojaku z izbranimi besedami govori Mohorič.
In v smehu dodaja: “Na njegovo moč smo se v zadnjih sezonah že navadili. Vsakič, če le ne gre nekaj hudo narobe, je vrhunsko pripravljen. Ni zastonj številka ena na svetu. Ne le za 20 točk, ampak z veliko prednostjo. To pove vse. Če sem sam lahko v vrhunski formi dvakrat ali trikrat na leto po štiri ali pet tednov, vmes pa potrebujem nekaj tednov počitka, Tadej koleba med vrhunsko in vrhunsko vrhunsko pripravljenostjo. Če je v vrhunski formi, zmaga, če pa je v vrhunski vrhunski formi, zmaga z dvema minutama prednosti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!