Zdaj gre zares: pred Pogačarjem pomemben konec tedna

Foto: Profimedia

Če Tadej Pogačar v drugem tednu dirke po Italiji večinoma ni bil v središču pozornosti, se bo vse spremenilo že s sobotno etapo, ko se bodo kolesarji pomerili na kronometru. V nedeljo pa bo na sporedu še kraljevska etapa.

Druga posamična vožnja na čas na letošnji izvedbi dirke po Italiji ponuja čudovito ciljno kuliso, in sicer se bo 14. etapa končala v neposredni bližini Gardskega jezera. 31,2 kilometra dolga preizkušnja se začne v kraju Castiglione delle Stiviere, kjer je nastal Rdeči križ.

Če je prvi kronometer ponudil zahteven zaključni vzpon, bo tokrat precej drugače, saj kolesarje čaka le 250 metrov višinske razlike, kolesarji bodo na poti opravili z le nekaj manjšimi vzponi.

Prva vmesna kontrola časa bo na vrsti 7,6 kilometra po startu, druga pa 22,8 kilometra. Nato se bodo kolesarji proti cilju ves čas nekoliko spuščali.

Prvi kolesar bo startal ob 13.20, zadnji kolesar, če ne bo kakšnih sprememb s strani organizatorjev, bo to Tadej Pogačar, se bo na progo podal ob 16.35, v cilj pa bo prišel predvidoma ob 17.10.

giro 2024 14. etapa — 14. etapa Gira 2024. Foto: RCS/organizator

Najtežja letošnja etapa?

15. etapa je verjetno najtežja na celotnem Giru. Kolesarji bodo od Manerba del Garda do cilja na vrhu gore Mottoline nad Livignom morali premagati 222 kilometrov in kar 5400 metrov višinske razlike.

Takoj na začetku kolesarje čaka vzpon na Lodrino, nato sledi kratek spust in nov vzpon na Colle San Zeno (13,9 kilometra s 6,6 %).

Kolesarji se spustijo do jezera d’Iseo in nekaj kilometrov sledijo toku reke Oglio. Sledi vzpon na zahtevni Mortirolo (12,6 kilometra s povprečnim naklonom 7,6 %).

Po spustu v dolino kolesarje čakata še zaključna vzpona Passo di Foscagno in Mottolino.

Prvi del zaključnega vzpona je dolg 15 kilometrov s povprečnim naklonom 6,4 %. Sledi kratek spust, nato pa za konec še izjemno zahteven zaključek (v zadnjem kilometru bo naklon znašal do 19 %).

Mottolino se dviga visoko nad Livignom in velja za odlično mesto za trening na visoki nadmorski višini, zato vse ekipe to območje dobro poznajo. Nenavadno je, da mesto v osrčju italijanskih Alp le redko obišče dirka po Italiji. Leta 2005 se je do zmagoslavja povzpel Ivan Parra, pred tem pa je bil Eddy Merckx tisti, ki je slavil sedaj že davnega leta 1972.