Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
S slovenskim košarkarskim selektorjem Aleksandrom Sekulićem smo v Sportklubovem nedeljskem intervjuju z varne časovne in čustvene oddaljenosti znova odprli boleče poglavje EuroBasket 2022, se dotaknili interpretacije nedavne zaupnice in pogledali proti svetovnemu prvenstvu.
Ko bo čez trinajst dni ples kroglic na Filipinih določil slovenske tekmece ob četrtem nastopu na svetovnem košarkarskem prvenstvu, bo razplet žreba kot selektor komentiral Aleksander Sekulić. Ta ima zdaj čvrsto javno podporo Košarkarske zveze Slovenije, pa čeprav so iz košarkarskih kuloarjev pred tem prihajali tudi drugačni namigi. Avgusta se bo tako 45-letni Ljubljančan, ki na klubski ravni v Rusiji vodi Lokomotiv Kuban, v zgodovino vpisal kot pri slovenski selektor na treh največjih reprezentančni tekmovanjih (olimpijske igre, svetovno prvenstvo in EuroBasket).
Predsednik KZS Matej Erjavec je v začetku meseca potrdil, da boste reprezentanco popeljali na svetovno prvenstvo. Ob tem pa sta se pojavili dve interpretaciji. Po prvi dvomov niti ni bilo, po drugi naj bi pred tem odgovorni razmišljali o tujem strokovnjaku na slovenski klopi. Na kakšen način ste sprejeli nedavno zaupnico?
Pogosto nimam pravega časa, da bi se poglabljal v slovenske medijske zapise. S tem vprašanjem se nisem obremenjeval. Tudi razlogov za vznemirjenje nisem imel. Nisem tisti, ki sprejema odločitve. Je pa res, da je naš prvotni dogovor vključeval tudi svetovno prvenstvo, če se seveda nanj uvrstimo. Z moje strani je bila stvar jasna. Jaz se bom dogovora držal. Če pa bi se odgovorni pri KZS odločili drugače, bi me o tem prav gotovo tudi obvestil. To bi kot profesionalec moral sprejeti.
Igorja Kokoškova po zadnji verziji vodstvo KZS želi vključiti kot del strokovnega štaba. Gre za usklajeno idejo?
S KZS na to temo nisem opravil nobenega pogovora, zato vse skupaj težko komentiram. A dejstvo je, da smo ob dodatni strokovni pomoči lahko le močnejši. Lep primer je ameriška reprezentanca, ki ima na klopi vedno kopico svetovalcev. O Igorju pa tako ali tako ne gre izgubljati besed. Vemo, kdo je. Vemo, kaj je storil za slovensko košarko.
Mar ni malce nenavadno, da ta ideja ni predhodno dogovorjena s selektorjem?
Ponavljam, težko komentiram. Nisem se pogovarjal o tem sodelovanju. Do mene je zgodba prišla le preko medijev.
Kakšna pa je vaša ideja o strokovnem štabu?
Nekaj odgovorov že imam. Imam še več dodatnih idej. Imel sem jih tudi v preteklosti, pa se niso v celoti uresničile. Zato ne bi govoril o konkretnih predlogih. Verjamem, da imamo dovolj časa. Našli bomo kakovostno rešitev.
Osvetlimo marčevsko izjavo predsednika Erjavca. “Sekulić je reprezentanco popeljal na olimpijske igre in EuroBasket ter jo vodil na obeh tekmovanjih. Zato bi bilo prav, da odvodi tudi svetovno prvenstvo. Je pa dejstvo, da se bomo morali odkrito pogovoriti,” je dejal. Kakšen je bil ta pogovor? Ste se dotaknili tudi vprašanja odgovornosti za zapravljeno priložnost na EuroBasketu?
Ne želim se skrivati in bežati. Slovenska reprezentanca je bila na usodni četrtfinalni tekmi evropskega prvenstva proti Poljski v vlogi popolnega favorita. Pa ne le na tisti tekmi, tudi na celotnem prvenstvu je spadala v najožji krog favoritov. In prav je, da reprezentanca, ki ima Luko Dončića in Gorana Dragića, obenem pa navduši z igrami med poletjem, kotira tako visoko. Razočaranje je upravičeno. Odkrito – to je velik neuspeh. Pomembno pa je, da po neuspehu ne razpademo. Slovenija ni prva reprezentanca, ki je doživela neuspeh. Tudi zadnja prav gotovo ne. Zato smo se veliko pogovarjali o tem, kaj storiti, da se napake na bi ponavljale. V luči tega smo se odkrito pogovarjali o stvareh, ki so se dogajale med prvenstvom, pa tudi pred in pod njem. Vse z željo, da bi se določenim situacijam v prihodnje izognili.
Ste lahko bolj konkretni? Priznavate tudi osebno odgovornost? Na kaj merite ob omembi “določenih situacij”?
Pogled z razdalje je vedno drugačen. Zdaj zlahka ocenim, da je bila kakšna odločitev napačna. Marsikaj bi lahko storili drugače. Ne bi zahajal v podrobnosti, a kot ključno težavo bi označil pomanjkanje enotnosti. Nismo bili povezani, ni bilo prave kemije. To pa so stvari, ki pridejo do izraza v težkih trenutkih. Takrat so se igralci gledali postrani. To je bila poglavitna težava. Vplivala je na rezultat. Sledilo je razočaranje, vroče glave, kakšna beseda preveč … Zato bo naša glavna naloga, da ekipa ne bo le kakovostna, temveč tudi homogena.
Toda večji del reprezentance je bil skupaj že v olimpijskem poletju 2021. V Tokiu smo vsi po vrsti izpostavljali prav izjemno kemijo.
Vsako leto je drugačno. Vsi se spreminjamo. Tudi rezultat, ki smo ga dosegli v Tokiu, je pustil posledice. Pozitivne in negativne. Bi se pa ob tem dotaknil še ene okoliščine. Na EuroBasketu smo bili prvič postavljeni v vlogo favorita. Za mnoge smo bili kar prvi favorit. Prvič smo branili naslov evropskega prvaka. Pripravljalno obdobje smo zaključili brez enega samega poraza. Da, to je dokaz kakovosti, a po drugi strani dodatno breme. Ne želim iskati tovrstnih izgovorov, a to je bila nova okoliščina. To je izziv.
Luka Dončić, ki ne skriva poletnih ambicij z izbrano vrsto, je po hitro končani sezoni že doma. Zdi se, da je dolg premor vendarle voda na reprezentančni mlin.
So košarkarji, ki iščejo načine, kako se udeležiti reprezentančne akcije. Obstajajo pa tudi takšni, ki iščejo načine, kako se reprezentanci izogniti. To je širša težava, vidna tudi v mlajših kategorijah. Pri Luki Dončiću dvomov ni. Bilo bi lepo, če bi mu sledili vsi ostali. Reprezentanca bo tako močna, kolikor bo močna želja košarkarjev. Kakovost imamo. Potrebujemo željo. Luka ob sprejemanju vloge vodje kaže željo in odločnost, kar se zlahka prenese tudi na soigralcev.
Reprezentančno udejstvovanje je potrdil tudi Vlatko Čančar, medtem ko pa Goran Dragić pušča priprta vrata. Ob tem ne moremo mimo vtisa, ki se je ustvaril ob robu EuroBasketa. Dobili smo občutek, da večkrat nista bila na isti valovni dolžini. Sta bila v zadnjem obdobju v stiku? Kakšen je njegov status v vaših očeh?
Znova se moramo dotakniti velikega razočaranja po četrtfinalnem porazu v Berlinu. V tistem trenutku bi verjetno vsak igralec povedal kaj negativnega, kaj slabega. O meni in o soigralcih. Ali pa o sebi. Na koncu je to razumljivo. Razočarali smo. V prvi vrsti sebe in nato celotno slovensko javnost. Jasno je, da se je ob tem zgodila kakšna stvar, ki je pri vas vzbudila takšen občutek. Gogi? Ne glede na to, kako se je razpletlo lansko prvenstvo, je dejstvo, da gre za igralca, ki je z avtoriteto in pristopom prispeval ogromno. Zasluži si zlat spomenik. Poleg tega bo tudi vedno dobrodošel v reprezentanci. Vesel bom, če se bo odzval vabilu. Če se ne bo, ga bom prav tako razumel. Ob tem pa bom poudaril, koliko je dal reprezentanci. Brez njega Slovenija ne bi bila evropski prvak. Njegovo odločitev, kakršnakoli bo, bomo spoštovali.
Ne moremo mimo vprašanja avtoritete. Dovolite nam nov citat. “Če kdo med igralci meni, da selektor nima avtoritete, naj v reprezentanco niti ne hodi,” je dejal Matej Erjavec. Vaš komentar?
Zanimiva izjava. A ne gre le za vprašanje avtoritete. Gre tudi za vprašanje odnosa. Pogosto pozabljamo, da košarkarji za reprezentanco tvegajo poletja. Odrekajo se dopustu, času z družino ali partnerkami. Če je komu to odveč, naj raje ne pride. V preteklosti se je že dogajalo, da so košarkarji prihajali na zbore le zaradi tega, da jim kdo ne bi česa očital. Zato bi želel, da vabljeni igralci pridejo s pravimi nameni in stopijo skupaj.
Rentgen reprezentančnih nabornikov ne daje prav obetavnih rezultatov. Poškodbe, skromne vloge v klubih, rezultatska razočaranja.
Položaj, če zelo posplošimo, res ni dober. Obstaja pa olajševalna okoliščina. Vsi bodo imeli namreč na voljo celotno poletje. Sprva za sanacije poškodb in počitek, nato pa za kakovostno pripravo. Za vse, tudi za tiste, ki v klubih nimajo ustrezne minutaže, je lahko reprezentanca poligon za dokazovanje. Zgodovina tudi uči, da se je mnogim položaj v klubih po dobri reprezentančni akciji opravil. Še več, mnogi so se selili v večje klube.
Tudi selektor.
Z neuspehom še noben trener ni dobil boljše službe. Poglejte, ta reprezentanca je že poskrbela za velike stvari. Če bomo v popolni zasedbi, se lahko tudi letos borimo za odličja.
Vas je službena pot vodila v Krasnodar, kjer vodite Lokomotiv Kuban. A letošnja sezona je specifična, saj je Rusija odrezana od evropskih klubskih tekmovanj. Je težko delati v zaprtem okolju?
Ta položaj prinaša številne izzive. Že novačenje igralcev je zelo zahtevno, saj jim ne moreš ponuditi stika z Evropo. Klub je sicer odlično organiziran. Deluje na visoki ravni. Navsezadnje gre za nekdanjega prvaka EuroCupa in udeleženca zaključnega turnirja evrolige. Jasno, bilo bi lažje, če bi delovali v povsem normalnih okoliščinah. Vseeno pa sem zadovoljen. Seveda pa upam, da se bodo ruski klubi vrnili v Evropo. V zdajšnjem scenariju najbolj izgublja košarka.
Ste zadovoljni tudi na rezultatski ravni?
Za Rusijo je dokaj značilno, da so nosilci tuji košarkarji. Mi smo prebili ta tabu. Stavili smo na mlade domače igralce. V sezono smo vstopili z le dvema tujcema in z najmlajšo zasedbo v ligi VTB. Preboj v polfinale tega tekmovanja je lep uspeh, pa čeprav gre za klubski standard. Nadaljujemo tradicijo kakovostnih dosežkov. Poleg tega pa smo več mladim igralcem omogočili stik s tem močnim tekmovanjem.
Kaj pa življenje? Je z vami tudi družina?
Ob pogajanjih za pogodbo sem postavil dva pogoja. Prvi je, da je ob meni tudi družina. Drugi pa je vzporedno delo v slovenski reprezentanci.
Se v Kubanu vidite tudi v prihodnji sezoni?
Podpisal sem triletno pogodbo, ki pa jo lahko klub prekine po prvi sezoni. Moja prihodnost bo torej znana po zaključku sezone. Lahko pa povem, da so obeti zelo pozitivni. Igramo dobro košarko. So vzponi in padci, a ob potegnjeni črti smo lahko zadovoljni.
Kakšen pa je navijaški utrip?
Igramo v krasni dvorani s kapaciteto 7.500 sedeži. Pogosto je polna, v povprečju pa polovično zasedena. Vzdušje je odlično. Čutimo podporo. Velikokrat nas navijači spremljajo tudi na gostovanjih. Pred kratkim so se v snegu podali na kar 56-urno pot.
“Ne poznam podrobnosti. Nika Barič je ena najboljših slovenskih košarkaric. In če so se selektor in vodilni pri KZS odločili za takšno potezo, so imeli verjetno zelo dobre razloge. Zaupam selektorju in KZS.”
