Zgodba o legendarnih športnih copatih po hollywoodsko

Košarka 15. Apr 20237:00 0 komentarjev
Michael Jordan
Michael Jordan v modelu Air Jordan 1. Foto: guliverimage

V začetku aprila je svetovne in slovenske kinematografe napolnila premiera filma Air. Zgodba govori o tem, kako je Nike leta 1984 uspel prepričati prihajajočo zvezdo ameriške košarke Michaela Jordana, da podpiše pogodbo s takrat še neuveljavljenim proizvajalcem športne obutve.

Čeprav gre za zgodbo, ki se vrti okoli podpisa Michaela Jordana z ameriškim podjetjem športne opreme Nike, pa prikaz enega najboljših košarkarjev vseh časov v filmu ni prioriteta. Režiser Ben Affleck je podal razloge za takšno odločitev: “Iz spoštovanja do Michaela Jordana in zato, ker je tako znan in prepoznaven, da ga ne bi nihče mogel upodobiti, ne da bi občinstvo reklo: ‘To ni Michael'”.

Film se namreč bolj osredotoča na poslovni vidik Nikeja. Glavna figura je Sonny Vaccaro (Matt Damon), ki je prikazan kot eden ključnih protagonistov zgodbe okoli legendarnega športnega copata Air Jordan. Poleg njega so v ospredju še ustanovitelj Nikeja Phil Knight (Ben Affleck), oblikovalec Peter Moore (Matthew Maher), izvršni direktor Rob Strasser (Jason Bateman) in Jordanov agent David Falk (Chris Messina).

Ob tem sta Jordanova starša pomembno vplivala na končno odločitev, ki jo je mladi Michael takrat sprejel. Predvsem mama Deloris Jordan (Viola Davis) velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodbi. Bi brez nje Michael Jordan kdaj sploh postal en najbogatejših športnikov vseh časov?

Ben Affleck kot Phil Knight v filmu Air. Foto: profimedia

Michael Jordan ni bil neposredno vpleten v izdelavo filma Air, se pa je Ben Affleck z njim posvetoval glede številnih detajlov. Po besedah režiserja je imel Jordan le dve zahtevi. Prva je bila ta, da njegovo mamo igra VIola Davis, s čimer se še dodatno vidi pomembnost vloge mame Deloris Jordan: “Nič ne bi bilo brez nje. Zame je naredila praktično vse.” Druga je bila ta, da bo del projekta njegov dolgoletni prijatelj Howard White. Vlogo slednjega v filmu odigra Chris Tucker.

Viola Davis je odigrala vlogo mame Michaela Jordana, njegovega očeta pa Julius Tennon. Davis in Tennon sta poročena tudi v resničnem življenju.

Jordanova prva pogodba z Nikejem, ki jo je največji košarkar vseh časov podpisal leta 1984, je bila petlatna, vredna pa 500 tisoč dolarjev na leto. Poleg tega je Jordan dobil 25-odstoten delež na vsak prodan čevelj, kar je na koncu njegov tabor tudi prepričalo v podpis.

Napovednik za film Air:

Prizadevanja Sonnyja Vaccara so rezultirala v največji kolaboraciji v zgodovini športne industrije. Pa je to res? Gre namreč za hollywoodsko upodobitev resničnih dogodkov, zato se poraja vprašanje, kaj v filmu je resnično, kaj izmišljeno, kaj pa pretiravanje resničnih dogodkov. Preverimo …

Ime Air

Film je ime dobil po zdaj že slavni športni obutvi Air Jordan. V filmu sta za ime zaslužna agent David Falk in oblikovalec Peter Moore, imena sta se namreč domislila oba. Besedno zvezo prvi izreče Falk v pogovoru s Sonnyjem Vaccarom, pozneje (nepovezano s Falkom) tudi Moore. Vaccara skrbi, da bi se lahko zaradi tega znašli v težavah, saj bi bil Jordanov agent tisti, ki bi pobral zasluge za poimenovanje košarkarskih copat.

No, to je dejansko tudi res. Jordanov agent David Falk je sicer najprej želel, da bi se copati poimenovali kar “Michael Jordan”, kar pa vodilnim pri Niku ni bilo všeč. “Michael takrat še ni imel nič kredibilnosti. Star je bil 21 let, delovalo pa bi, kot da je on sam oblikovalec svoje linije športnih copat,” je kasneje v intervjuju povedal Falk, ob tem pa dodal: “Po razmisleku sem predlagal ime Air Jordan. Dizajner Peter Moore je hitro skiciral logo, ki se še danes pojavi na modelu Air Jordan 1.”

Air Jordan 1. Foto: Profimedia

Agent Falk

V filmu je Jordanov agent David Falk prikazan praktično kot glavni antagonist. Do vodilnih mož pri Nikeju je ciničen in na trenutke vzvišen, češ da si njegovega varovanca ne bodo mogli privoščiti, ob tem pa si ga zaradi šibkega statusa podjetja ne zaslužijo.

Falk pa je v enem izmed nedavnih intervjujev povedal, da je zgodba drugačna. Menil je namreč, da bi lahko Nike kot podjetje naredilo za Jordana največ. Michael je po drugi strani hotel k Adidasu, saj je takrat najraje nosil njihovo obutev. Na košarkarskem parketu je moral kot zvezdnik Univerze v Severni Karolini nositi čevlje podjetja Converse, s katerim je imela univerza podpisano pogodbo.

A Falk je bil tisti, ki ga je prepričal, da je s starši odšel v Oregon na Nikejevo predstavitev. Jordan ni želel oditi v Portland, njegov agent pa je poklical starša in jima povedal, da se je dogovoril za sestanek. V filmu gre Falku predvsem za denar, Vaccaro pa kljub agentovi grožnji odpotuje v Severno Karolino, kjer na domu obišče starše Michaela Jordana in jih prepriča, da obiščejo Portland in prisluhnejo ponudbi ameriškega podjetja.

Chris Messina v vlogi Davida Falka. Foto: profimedia

Vloga Sonnyja Vaccara

Glavni “junak” filma Air je Sonny Vaccaro, a njegova vloga je po mnenju številnih pretirana. David Falk je na primer dejal, da je bil bolj kot z Vaccarom v neposrednem stiku z Robom Strasserjem. “Povedal sem Robu, da res želim, da en mojih varovancev podpiše z Nikejem. On je bil tisti, ki je to realiziral,” se dogodkov spominja Falk.

Res je, da je bil Vaccaro tisti, ki je vztrajal pri odločitvi, da podjetje dva milijona ameriških dolarjev porabi na enem košarkarju (Michaelu Jordanu), ne pa, da proračun razdeli med tri. Vseeno pa je tudi Jordan sam priznal: “Veliko ljudi misli, da so oni krivi za uspešnost znamke Jordan, kar je ironično. Sonny Vaccaro ni imel velikega vpliva, da sem šel k Nikeju. Je pa predlagal posel. A več stikov sem imel z Robom Strasserjem. Po njegovi prvi predstavitvi sem se “zaljubil” vanj in v koncept Air Jordan.”

Tudi Phil Knight se dogodkov spominja drugače kot so prikazani v filmu: “Veliko ljudi želi zasluge, najbolj očitno Sonny Vaccaro. On je pomagal, a prava MVP-ja procesa sta bila Strasser in Moore.”

Matt Damon kot Sonny Vaccaro. Foto: profimedia

Kdo pa je bil res ključen, da je prepričal Jordana? “George Raveling (asistent v reprezentanci ZDA, ki ga v filmu igra Marlon Wayans). Vedno je govoril: “Moreš k Niku, moreš k Niku … Brez njega me pri Nikeju ne bi bilo,” je vse dvome in vprašanja izbrisal Michael Jordan.

Po nekaterih poročanjih naj bi bil Sonny Vaccaro jezen in užaljen, da njegovega imena v seriji Zadnji ples (The Last Dance) o dinastiji Chicago Bulls na čelu z Michaelom Jordanom ni bilo omenjenega, pa čeprav je naredil dolg intervju za ESPN: “Nikoli niso uporabili ničesar, kar sem rekel.” Po filmu Air je dobil svoje zadoščenje.

George Raveling

George Raveling se v filmu pojavi v sceni s Sonnyjem Vaccarom. Ob pogovoru o Michaelu Jordanu mu pove tudi, da ima doma originalni govor Martina Luthra Kinga. To je res. Raveling je bil velik občudovalec revolucionarja. 28. avgusta 1963 se je udeležil shoda, na katerem mu je King predal kopijo legendarnega govora.

Govor nima zapisanih slavnih besed “Imam sanje”, saj je bilo zadnjih sedem minut improviziranih s strani Kinga. Čeprav je list vreden več milijonov, ga je Raveling leta 2021 podaril svoji univerzi Villanovi, ta pa ga je kasneje “posodila” muzeju afriško-ameriške zgodovine in kulture.

Marlon Wayans kot George Raveling. Foto: profimedia

Rob Strasser in Peter Moore

Med glavnimi junaki filma sta Rob Strasser (Jason Bateman) in Peter Moore (Matthew Maher), za katerima pa je tragična zgodba. Moore je namreč umrl le leto pred izidom filma in zgolj tri tedne pred začetkom snemanja (aprila 2022). Oblikovalec legendarne superge Air Jordan 1 je Nike zapustil že leta 1987 in se preselil k rivalu Adidasu, kjer je delal do leta 1998. Nemškemu podjetju se je konec osemdesetih let pridružil tudi Strasser, ki pa je umrl leta 1993 zaradi zastoja srca. Star je bil 46 let. V filmu, ki se dogaja leta 1984, Strasser omeni, da je star prav 46 let, v resnici pa je bil takrat 37-letnik.

Rojstvo legendarne športne obutve: Moore, Vaccaro in Strasser. Foto: profimedia

5.000 dolarjev kazni

Nike je res moral plačati 5000 dolarjev vsakič, ko je Michael Jordan nastopil s takrat novimi in revolucionarnimi čevlji. Pravila lige NBA so namreč v tistih časih velevala, da mora biti obutev vseh soigralcev enake barve, ob tem pa vsaj 51 odstotkov belo obarvana.

Poteza je postala ena najuspešnejših marketinških idej v zgodovini športne obutve. V prvem letu so prodali za 126 milijonov dolarjev copat Air Jordan 1. S tem so brez težav presegli zastavljeni cilj, ki se je gibal v višini treh milijonov dolarjev.

Just do it

V filmu Howard White (zdaj podpredsednik znamke Jordan), ki ga igra Chris Tucker, Sonnyju Vaccaru pove, da so bile inspiracija za slogan podjetja “Just Do It” zadnje besede kriminalca pred usmrtitvijo, kar bolj kot ne drži. Je pa res, da slogana Nike leta 1984 še ni uporabljal, to se je zgodilo nekaj let kasneje.

Chris Tucker kot Howard White. Foto: profimedia

Gary Gilmore je bil usmrčen v Utahu leta 1977 zaradi dveh umorov. Dan Wieden, vodja oglaševanja pri Nikeju, je nekoliko spremenil zadnje Gilmorove besede kot slogan za povezovanje 30-sekundnih oglasov. Gilmore je namreč dejal “Let’s do it”, in ne “Just Do It”. Poleg tega so bile tehnično Gilmorove zadnje besede Dominus Vobiscum (bog z vami) kot odgovor na duhovnikov obred.

10 načel

Skozi celoten film se pojavlja deset Nikejevih načel, po katerih se podjetje ravna. Leta 1977 jih je zapisal Rob Strasser, čeprav je v filmu namignjeno, da je to naredil Phil Knight.

10 načel:

1. Naš posel so spremembe

2. Smo v napadu. Ves čas.

3. Štejejo popolni rezultati – ne popoln postopek.

Krši pravila, bori se proti zakonu.

4. Gre tako za bitko kot za posel.

5. Ne domnevajte ničesar.

Poskrbite, da bodo ljudje izpolnili svoje obljube.
Pritiskajte sebe in pritiskajte druge.

6. Živite od zemlje.

7. Vaše delo ni opravljeno, dokler delo ni opravljeno.

8. Nevarnosti.

Birokracija.
Osebna ambicija.
Jemalci energije proti dajalcem energije.
Poznavanje naših slabosti.
Ne vzemite si preveč stvari na krožnik.

9. Ne bo lepo.

10. Če delamo prave stvari, bomo avtomatsko zaslužili.

Logotip

Phil Knight (Ben Affleck) v filmu pove, da je logotip kupil za 35 dolarjev, na začetku pa mu sploh ni bil všeč. To je res. Carolyn Davidson je bila študentka grafičnega oblikovanja, ki je s takratnim asistentom na fakulteti Philom Knightom sodelovala pri nekaterih projektih. Ko je Knight prišel na idejo, da bi se sam podal v podjetništvo in ustvaril lastno blagovno znamko športnih copat, je prosil študentko, da mu pomaga pripraviti podobo, ki bi lahko krasila čevelj. Carolyn Davidson je ustvarila kljukico, ki predstavlja hitrost in gibanje. Podoba prav tako spominja na krilo in namiguje na grško boginjo zmage Nike, po kateri je podjetje poimenovano.

Pozneje je Carolyn Davidson dobila delnice v podjetju v višini milijona ameriških dolarjev, pa tudi diamantni prstan z dizajnom kljukice kot zahvala za njen prispevek Nikeju.

Leta 2023 imajo vsa tri največja podjetja z najslavnejšimi športnimi copati (Nike, Adidas in Converse) močne povezave s Portlandom, kjer je bil ustanovljen Nike. Ta ima sedež še vedno v Beavertonu v okolici Portlanda, zdaj pa (kot so zapisali na koncu filma) imajo v lasti tudi bostonski Converse. Adidas ima svoje ameriške pisarne prav tako v Portlandu.

Foto: profimedia

Dejstvo: Nike je s podpisom Michaela Jordana za vedno spremenil področje košarkarske obutve. V zadnjih desetletjih imajo monopol nad košarkarskimi copati v ligi NBA. Pod svoje okrilje so zvabili LeBrona Jamesa, Kevina Duranta, Kyrija Irvinga, Giannisa Antetokounmpa, Ziona Williamsona, Paula Georga, tudi Luko Dončića in še številne ostale najboljše košarkarje v ligi. “Najkice” ima obutih kar dve tretjini vseh košarkarjev v celotni ligi, če zraven štejemo še znamko Jordan, pa je odstotek celo 75 %. Veliko vprašanje, na katerega ne bomo nikoli dobili odgovora pa je, kaj bi se s podjetjem zgodilo, če bi imel Michael Jordan v svoji prvi sezoni med košarkarsko elito obute copate s tremi črtami. Nekaterim legendam je pač usojeno leteti.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!