Benjamin Šeško: Verjamem, da lahko presežem rekord Zahovića

Nogomet 4. Dec 20227:003 komentarji
Benjamin Šeško; FOTO: SK.

Z Benjaminom Šeškom smo potegnili črto pod zanj noro leto 2022, v katerem je postal eden najbolj vročih mladih evropskih nogometašev, se podpisal pod najdražji prestop v zgodovini slovenskega nogometa in z vsega 19 leti postal morda glavni up Slovenije pri iskanju nove nogometne evforije.

“Za mano je res pestro leto, zato mi zelo ustreza, da se lahko malo spočijem. Skušam se predvsem sprostiti. Prvi teden premora sem preživel doma, zdaj moram za en teden nazaj v klub, potem pa me čakajo še štirje tedni oddiha. Odšel bom v Dubaj, saj me morje napolni z energijo,” nam je povedal Benjamin Šeško, ki je krajši premor želel izkoristiti tudi s skokom na drugo stran sveta in obiskom Luke Dončića.

“Prek družabnih omrežij sem z njim stopil v stik in bil že dogovorjen, da si ogledam gostovanje Dallasa v Torontu, potem pa je na žalost vse padlo v vodo. S Salzburgom namreč ta teden igramo prijateljsko tekmo proti milanskemu Interju, tako da tokrat na žalost ni šlo. Zelo rad bi ga spoznal v živo, saj njegovo košarko naravnost obožujem,” je zanimivost razkril verjetno največji up v zgodovini slovenskega nogometa, ki ga kot takega mnogi označujejo kar za morebitno nogometno verzijo superzvezdnika svetovne košarke iz Dallasa.

“To zame ni noben pritisk, ampak nasprotno. Priznanje in velik plus. Čeprav se dobro zavedam, da sem še daleč od njega. On je res nor. Sploh ne vem, kaj naj povem. Genij,” pravi mladi napadalec in glavni obraz zadnjega slovenskega reprezentančnega preporoda, ki ob svojem velikem vzponu ostaja skromen, a hkrati zelo samozavesten.

Z najmlajšim debitantom in strelcem v zgodovini reprezentance, ki je še pred dopolnjenim 20. rojstnim dnem zaigral v Ligi prvakov in postal najdražji slovenski nogometaš, smo se pogovarjali o njegovi slavi, denarju, odraščanju, zakulisnem dogajanju pompoznega prestopnega dogajanja in o tem, zakaj je poleti nekajkrat tudi zajokal.

Spregovorili smo tudi o reprezentanci in velikih pričakovanjih, ki jih z njo ima. Tudi o rekordnem dosežku Zlatka Zahovića (36 golov), ki ga v dresu Slovenije namerava napasti. “Verjamem, da ga lahko presežem,” je sporočil najboljšemu strelcu v zgodovini reprezentance. Kaj vse nam je v eno uro trajajočem pogovoru še zaupal?

S 195 centimetri, hitrostjo in tehniko je med bolj zaželenimi napadalci na svetu. FOTO: Profimedia.

Odraščali ste v skromni družini, v majhnih Radečah. Kako se spominjate otroštva?

Prihajam iz majhnega mesta, večje vasi. Radeče so kraj, kjer vsak pozna vsakega, vsi se pozdravljamo na ulici. Težko je biti pokvarjen. Sem iz družine, ki je povsem preprosta in ni imela skoraj nič. Iz meseca v mesec smo se borili. Težava je bila že karta za vlak, ki je stala pet evrov, ko sem se vsak dan vozil v Krško.

Toda starša sta trdo delala, da sta mi vedno lahko nudila vse. Nikoli jima ne bom mogel povrniti vsega, kar sta mi dala. Še najmanj mislim na materialne dobrine. V glavo sta mi vcepila, da moram vedno ostati skromen. Ne glede na to, kdo bom. Tega se bom vedno zavedal.

Ste zdaj, ko ste tako mlad prišli do precej denarja, staršema že omogočili lagodnejše življenje?
Pomagam, a ni tako, da bi zdaj dala vse štiri od sebe in poležavala na kavču, zagotovo ne. Mama veliko prihaja k meni v Salzburg in mi pomaga pri domačih opravilih, oče pa skrbi za moje sponzorske pogodbe in tudi sodeluje z mojim agentom glede moje kariere. Z veseljem jima kdaj kaj tudi pomagam, saj si to več kot zaslužita.

Kdaj ste ugotovili, da boste lahko od nogometa živeli?
Ko sem iz Domžal odšel v Salzburg, sem se počasi začel zavedati, da bom lahko z nogometom morda pomagal družini. Jima pa vsega tega, kar sta mi dala, tako ali tako nikoli ne bom mogel vrniti.

Denarja vam zdaj ne manjka. V prihodnosti se vam ga obeta še več. Kako se tako mlad fant znajde v igri milijonov, ki obkrožajo nogomet na najvišji ravni?
Zdi se mi, da sem ostal enak. Fant iz Radeč, navaden človek. Stojim trdno na realnih tleh, na kar sem ponosen. Tako je tudi zaradi tega, ker imam ob sebi prave ljudi.

S tem nikoli nisem imel težav. Marsikateri fantje so glede tega na slabšem. Ko imaš kot zelo mlad veliko denarja, ti gre lahko po glavi veliko stvari. Hvaležen sem, da je z menoj drugače.

Kako se na vašo slavo odziva okolica, imate veliko prijateljev in tistih, ki to po novem želijo biti?
Imam zelo ozek krog prijateljev. Še preden sem šel v Salzburg, jih nisem imel veliko. Tako je že od nekdaj. Prepričan sem, da jih je bolje imeti malo, če so ti pravi. Ko si uspešen, se hitro najdejo tudi drugačni. Tak je svet. Zato je treba paziti, koga spustiš blizu. Jaz jih malo, a jim zaupam. Tako bo tudi v prihodnje.

V tej sezoni je za Salzburg dosegel sedem golov. FOTO: Guliverimages.

Kaj počnete v prostem času?
Najraje igram košarko. Če je le lepo vreme, grem na igrišče in mečem na koš, preizkušam nove vragolije. Če ne, rad odigram kakšno igrico. Obožujem pa tudi filme, predvsem o vesolju. Ogledal sem si jih že res veliko. Fascinira me, kako neskončno je vesolje. Kar malce strašljivo. Včasih tudi neverjetno.

Od kje ljubezen do košarke, ki je ne skrivate? Nenazadnje je prav posnetek vaših košarkarskih vragolij bojda pomagal pri prodaji v Salzburg?
Že od majhnega sem jo imel rad. Na youtubu sem si ogledoval posnetke akcij iz lige NBA in potem podobno skušal tudi sam. Morda mi je bila košarka zanimiva tudi zaradi tega, ker je lažje igrati sam. Žoga se odbija nazaj.

Preizkušal sem posnemati NBA zvezdnike in sam izvajal vragolije, veliko košarke sem preigral tudi z drugimi. Kot 14-letnik sem igral s fanti, starimi 25 in več let. Ko mi je na igrišču uspevalo, sem bil zelo vesel. Užival sem.

Ni skrivnost, da ste navdušeni nad Luko Dončićem.
Da, neverjeten je. To, kar on počne, ni normalno. Nimam drugih besed. Upam, da ga kdaj spoznam. Zelo bi bil vesel, če bi kdaj skupaj tudi vrgla na koš. Odigrala ena na ena, da še jaz vidim, kako dober je. Lahko pa igrava tudi nogomet. Videl sem, da tudi to obvlada. Mašina, nimam kaj drugega za reči.

Pojavile so se tudi že primerjave, nekateri vas opisujejo kot njegovo nogometno različico. Pritisk?

Ne, to zame ni obremenitev, ampak samo potrdilo, da delam dobro in ljudje verjamejo vame. Če me vidijo v taki luči, je to samo spodbuda. Pritiska ni.

Prizori, ki jih v zadnjem času videvamo na reprezentančnih tekmah. FOTO: Aleš Fevžer.

Kako se spopadate s slavo? V Sloveniji ste, sploh med mlajšimi, zelo priljubljeni?
Ni mi težko. V tem uživam. Ob tem bi se navijačem rad opravičil, ker so po zadnji tekmi proti Črni gori v Stožicah nekateri ostali brez podpisa. Bilo je res veliko otrok, na žalost se nisem mogel podpisati vsem.

Bilo je preveč mrzlo, zato sem po številnih avtogramih odšel v garderobo. Vsem tistim, ki so ostali brez, se opravičujem. Boli me, ker vem, kako sem se, ko sem bil otrok, v takem primeru počutil sam. Bil sem zelo razočaran. Na žalost pa ne moreš vedno ustreči vsem.

Vaša prepoznavnost je močno poskočila letos poleti, ko ste najprej navduševali z igrami, potem pa se z nekaj tednov trajajočimi prestopnimi govoricami znašli v središču nogometnega sveta. Kako ste se spoprijeli s slavo, ki je prišla čez noč?
Res je. Na hitro so se mi zgodile velike stvari. Lepo je, ko te omenjajo v kontekstu nekaterih največjih klubov in imen. To je bilo tudi potrdilo, da sem nekaj dobrega že naredil. Ker sem zelo čustvena oseba, se me je dotaknilo. Priznam, da je, ko sem bil sam in sem pomislil na vse skupaj, pritekla tudi kakšna solzica.

Najbolj so vas povezovali s selitvijo v Manchester United. Govorice o odhodu na Old Trafford so se ponovile tudi zdaj, ko je klub zapustil Cristiano Ronaldo.
Res ne vem, zakaj se toliko govori o Manchester Unitedu in sem se sredi govoric znašel tudi zdaj. Številni navijači mi na družabnih omrežjih pišejo sporočila, me pozivajo, da pridem k njim. Ne vem točno, zakaj je tako, a mi pozornost gode. Ko te omenjajo navijači tako velikega kluba, je seveda zelo lepo.

Kaj se je v zakulisju v tem času dogajalo in zakaj ste se na koncu odločili za Leipzig?
Vsega ne vem, saj sem bil odklopljen od dogajanja, kolikor se je dalo. Številne govorice, ki so se pojavile, so šle mimo mene. Jaz sem fant, ki igra nogomet, za preostale zadeve so tukaj moj agent in oče, ki sta se glede vsega tudi največ pogovarjala.

Nista mi seveda ukazala, da grem v Leipzig in konec. Pogovarjali smo se o tem. Predstavila sta mi, zakaj bi bila taka odločitev najboljša. Statistike, kako klub igra … Hitro smo ugotovili, da je to stil igre, ki meni ustreza. Na koncu sem imel zadnjo besedo seveda jaz in se odločil za Leipzig.

Je denar pri odločitvi odigral pomembno vlogo?
Denar je pomemben. Ne glede na to, kako stvari obrneš, ga v življenju potrebuješ, ampak pri moji odločitvi je bilo glavno vprašanje, kaj je najbolje za moj razvoj. Kje se bom jaz razvil v boljšega igralca in se izpopolnil. Da naredim korak naprej in postanem, če bo vse šlo tako, kot bi moralo iti, še boljši. Najboljša verzija samega sebe. To je pri končni odločitvi odigralo glavno vlogo.

Pri Leipzigu so ga kot svojega novega člana predstavili 8. avgusta. FOTO: Guliverimages.

Se na selitev v Leipzig že pripravljate?
Počasi se bom začel v začetku prihodnjega leta. Malo si bom ogledal stanovanja, se pripravil in organiziral stvari. Pomagalo mi bo tudi dekle, ki se bo tja preselilo z menoj, da ne bom sam. Ko se seliš drugam in prideš v novo okolje, ni najlažje. Potrebuješ čas, da se prilagodiš. Dobro je, da imam koga zraven.

Kako ste zadovoljni s prvim delom te sezone pri Salzburgu, v kateri ste do zdaj dosegli manj golov od visokih pričakovanj?
So pozitivne in negativne stvari. Pozitivne so zagotovo zadetki. Sploh tisti, ki sem jih dal za reprezentanco. Res je, da je pri Salzburgu zame nekoliko slabše strelsko obdobje, a morda sem zaradi tega še bolj hvaležen, ker se tega zavedam. Ne bom rekel, da sem razočaran.

Na prvi del sezone ne gledam negativno. Bilo je obdobje, ko kar nekaj časa nisem zabil gola, a nisem igral slabo. Imel sem precej nesreče. Eno je, če ne prihajaš do priložnosti za gol, to se meni ni dogajalo, toda žoga enostavno ni želela v gol. Pridejo taka obdobja. Zdaj bom vstopil v novo leto in bom še bolj motiviran. Prepričan sem, da bo šlo bolje. V drugem delu sezone se bo to popravilo.

Kako je igral v prvi polovici sezone?

Sezono je začel odlično in že na pripravljalnih tekmah dosegel štiri gole v štirih nastopih, navdušil je tudi z golom za zmago na odmevni prijateljski tekmi proti Liverpoolu konec julija. Z golom je začel tudi prvenstveno sezono in pokalno sezono, potem pa je njegova strelska forma v klubu padla.

Na tekmi Lige prvakov proti Dinamu v Zagrebu. FOTO: Uroš Skaza.

Prvo polovico sezone je končal s 25 nastopi, 7 goli in 3 asistencami v vseh tekmovanjih. V prvenstvu je v 16 tekmah dosegel 5 golov, v pokalu v 3 tekmah 2, medtem ko se v Ligi prvakov med strelce v 6 nastopih ni uspel vpisati.

Vas najbolj moti to, da ste brez zadetka v Ligi prvakov ostali tudi po 12 nastopih?
Malo je bolelo. To je gol, ki mi zelo manjka, ampak sem šele na začetku. Sem zelo mlad, pa je za mano že kar nekaj tekem v Ligi prvakov, ki jo marsikdo nikoli ne doživi. Seveda bi bil bolj vesel, če bi v njej dosegel kak gol, ampak se pač ni zgodilo. Že naslednje leto bo nova priložnost. Verjamem, da jo bom izkoristil. Upam, da mi uspe.

Je vaš prestop v Leipzig, ki je bil potrjen že poleti, na vaše igre vplival? So je v Salzburgu za vas kaj spremenilo?
Ne, ne bi rekel, da se je. Odnosi so isti. Seveda se, ko nekdo nekaj podpiše, stvari malo spremenijo, a v mojem primeru se ni veliko. Vse je ostalo tako, kot je bilo. Nihče me ne gleda grdo. Vse poteka normalno naprej.

Ste v času strelske krize čutili očitke z naslova medijev, navijačev, trenerja, ljudi v klubu?
Niti ne. Tega nisem prav veliko zasledil. Trener mi je stal ob strani, z mnenjem javnosti pa se ne obremenjujem preveč. Osredotočen sem le na svoje delo in nogomet.

Enkrat sem pri zajtrku v enem od časopisov zasledil naslov, da sem eden od najdražjih igralcev, ki pa še ni eksplodiral. Kontekst je bil pozitiven. V smislu, da bom prej ali slej začel zadevati.

Sicer pa temu ne sledim preveč. V prostem času, ki ga imam, se raje sprostim, kot pa da bi si po nepotrebnem ustvarjal pritisk in bil živčen. S kritikami se ne obremenjujem.

Z rezultati Salzburga ste zadovoljni? Kakšni so cilji za preostanek sezone?
Iz Lige prvakov smo žal izpadli, a zaradi tega v Salzburgu nikoli ni pritiska. To tekmovanje v klubu vidijo predvsem kot nagrado. Igramo povsem brez pritiska. Zdaj nas čaka Liga Europa, v kateri bomo skušali dati vse od sebe in priti čim dlje. Doma sta seveda cilj obe lovoriki.

Kakšen je bil njegov reprezentančni vzpon?

Za Slovenijo je debitiral junija 2021 na prijateljski tekmi proti Severni Makedoniji le dan po dopolnjenem 18. rojstnem dnevu in postal z naskokom najmlajši nogometaš v zgodovini slovenske članske reprezentance. Tri mesece za tem je postal še njen najmlajši strelec. Ob zadetku na tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022 proti Malti je bil star 18 let, 4 mesece in 8 dni.

Veselje po golu na Švedskem v Ligi narodov. FOTO: Guliverimage

V drugi polovici letošnjega je postal udarni napadalec selekcije Matjaža Keka. Od šestih golov, ki jih je Slovenija dosegla v zadnji Ligi narodov, je imel prste zraven pri kar petih. Zadel je proti Srbiji, Norveški in na Švedskem, kjer mu je uspel spektakularen gol. Dvakrat je asistiral.

Z golom in asistenco se je izkazal tudi na novembrskih prijateljskih tekmah proti Romuniji in Črni gori. Po 17 nastopih za Slovenijo je pri učinku 5 golov in 3 asistenc v 1.075 minutah igre, kar pomeni, da je pri golih neposredno vpleten v povprečju na 134 minut.

Nameniva še nekaj časa reprezentanci, ki je v drugi polovici leta naredila velik preskok in začela kazati precej boljšo podobo, kar se je izrazilo tudi pri rezultatih. Ste zadovoljni?
Sem. Na to, da smo se pobrali, sem zelo ponosen. Vstali smo od mrtvih. Ljudje so nas že težko gledali, ampak ko je bilo najtežje, smo se pobrali. Pokazali smo pravo energijo.

Ta reprezentanca je super. Ima energijo, po več kakovostnih igralcev na vsakem položaju, tudi menjave so na zadnjih tekmah vedno prinesle veliko. Seveda se bo zgodil tudi kak padec, a se mi zdi, da bo šlo zdaj le še navzgor. Marca in kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024 se že veselim.

Zdi se, da ste svežo kri tej reprezentanci dali prav vi. Na zadnjih tekmah ste zabijali gole, asistirali …
Ne vem, kaj točno je razlog, a prišlo je do preskoka. Zgradila se je ekipa. Jaz bom v reprezentanci vedno dajal od sebe vse, kar lahko. Za mano so še številni drugi igralci. Brez njih mi ne bi uspevalo to, kar mi je. Upam, da se fantje tega zavedajo. Vedno bom dal za njih in reprezentanco vse. Če bomo tako razmišljali vsi in gradili, lahko skupaj naredimo velike stvari.

Kdo ima v ekipi Slovenije glavno besedo?
Zagotovo je Jan Oblak kot kapetan vodja, a na koncu smo pomembni vsi. Vsak ima svoj glas. Drug drugega dopolnjujemo in smo na koncu isti glas. Ena ekipa. To je tisto, kar je najpomembnejše.

Ob Janu Oblaku je postal ključen igralec Slovenije. FOTO: Aleš Fevžer.

Ste zaradi vaše ekstremne priljubljenosti, do katere je prišlo ekspresno, v reprezentanci začutili kaj ljubosumja
Jaz ne opazim, da bi bilo tako, s tem se niti ne obremenjujem. Zdi se mi, da so me vsi starejši lepo sprejeli. Mi dajali napotke, ko je bilo to treba. O nikomer ne morem reči nič slabega, saj slabih fantov v tej ekipi ni. Ne samo nogometaši, tudi selektor Matjaž Kek in preostali. Tudi Milivoje Novaković in Boštjan Cesar sta v veliko pomoč.

Zlatko Zahović, s 36 goli rekorder slovenske reprezentance, je nedavno dejal, da je njegov rekord že preteklost in ga boste zagotovo presegli. Verjamete v to?
To je zagotovo eden izmed mojih ciljev. Vsak športnik si želi podirati rekorde. Pred mano je še veliko let igranja za Slovenijo, zato verjamem, da mi bo uspelo, ampak počasi … Korak za korakom. To je še zelo daleč. Treba je živeti v sedanjosti.

Da bi ga presegli v očeh javnosti, bo treba s Slovenijo nastopiti tudi na kakšnem velikem tekmovanju. Že kar na naslednjem evropskem prvenstvu? Po zadnji polovici leta in predvsem zaradi izredno ugodnega žreba kvalifikacijskih skupin optimizma ne manjka. Ste se med novembrsko akcijo s soigralci o tem že kaj pogovarjali?
Osredotočeni smo bili predvsem na tekmi proti Romuniji in Črni gori, o prihodnosti se nismo pogovarjali veliko. Je pa imel selektor že v mislih tekmi proti Kazahstanu in San Marinu, s katerima bomo začeli kvalifikacije.

Toda to bo šele marca prihodnje leto, takrat se bomo pogovarjali o tem. Verjamem pa, da je Slovenija zrela, da ji uspe. Sploh s to energijo, ki se je v reprezentanco naselila zdaj.

Vas ob spremljanju svetovnega prvenstva v Katarju zaboli, ker ni zraven Slovenije?
Seveda me, čeprav po drugi strani ne bi bil rad tam, saj je res zelo vroče. (smeh) Zagotovo pa je igranje na svetovnem prvenstvu nekaj največjega, kar lahko nogometaš doživi. Jaz res upam in verjamem, da bom to dočakal. Ta ekipa je sposobna, da ji uspe. Imam občutek, da se bo to zgodilo. Morda že zelo kmalu.

Za koga v Katarju navijate?
Zdi se mi, da je najmočnejša Brazilija, pripisujem ji največ možnosti za naslov, a navijam za Argentino. Še najbolj bi končno zmago privoščil Lionelu Messiju in soigralcem. Zakaj? Ne vem …

slovenija norveška
Verjame, da Slovenijo čakajo velike stvari. FOTO: Aleš Fevžer

Slovenija je na svetovnem prvenstvu nazadnje zaigrala leta 2010, ko je za uvrstitev v Južnoafriško republiko zadel Zlatko Dedić, s katerim po novem sodelujeta v agenciji vašega zastopnika. Se njegovega zlatega gola proti Rusiji spomnite?
Se. Seveda se. Spomnim se, kako je tekel do sredine igrišča in zadetek proslavil na kolenih. Tega se vsi spominjamo. Ravno o tem sem se pred kratkim pogovarjal z njim. Takšni trenutki se zapišejo v nacionalno zavest. Ostanejo za vedno.

Sanjate, da bi kaj takega uspelo tudi vam?
Seveda. Dal bom vse od sebe, da se to zgodi. Niti ne nujno, da sem junak jaz, ampak predvsem, da se na prvenstvo uvrstimo. To je moj velik cilj.

Kaj vam je sodelovanje z nekdanjim dolgoletnim reprezentantom, ki je letos zaključil nogometno pot, prineslo?
Dodatno energijo in veliko znanja. Je dodaten košček v že tako lepem mozaiku. Bil je nogometaš, igral je na najvišji ravni, bil je napadalec in dal skozi marsikaj, zato mi je prav gotovo v veliko pomoč. Ima izkušnje in lahko pomaga z nasveti.

Pomaga mi tudi pri analizi gibanja napadalcev. Zadnjič sva na tem delala dve uri. Popravljal me je, kjer je lahko. Zanimivo, tudi on je šel od doma, ko je bil star 16 let. Tudi v tem pogledu mi lahko pomaga in me razume.

Kako težko je bilo tako mlad oditi od doma, v tujino?
Že leto pred tem sem odšel v Domžale, kjer sem živel sam, tako da je bilo lažje, ampak vseeno težko. Prišel sem v novo družino, nisem poznal jezika. Bilo mi je kar hudo, a jokal nisem. Vedel sem, da je to preizkušnja, s katero moram iti, če želim narediti korak naprej.

Če zdržiš to, preživiš vso konkurenco, potem postaneš močnejši. Čeprav mi v prvi sezoni ni šlo, sem zaupal vase in v to, kaj lahko naredim. Potem sem se hitro naučil dveh jezikov, začel sem tekoče govoriti angleško in nemško, se prilagodil na novo življenje in pozneje eksplodiral tudi na igrišču. Ponosen sem, da mi je uspelo.

Fotografija iz leta 2019, ko je prišel v Avstrijo. FOTO: Guliverimages.

Že od samega začetka profesionalne poti sodelujete z agentom Elvisom Bašanovićem, s katerim sta nevsakdanje povezana.
Zelo mu zaupam. Bil je edini, ki je meni videl nekaj, česar drugi niso. Od nikoder je prišel v moje življenje in pod svoje okrilje vzel suhega, visokega fanta, ki ga nihče ni poznal. Od takrat naprej gradiva svoj odnos. Vseskozi sva v stikih. Privatno in glede nogometa.

On je kot moj drugi oče. Grdo bi bilo, če tega ne bi rekel. Kar je on naredil zame, koliko časa mi je namenil in koliko kilometrov je zaradi mene prevozil, ne bom nikoli pozabil. Že zdaj lahko povem, da bo on moj menedžer za vedno. Zaupam mu kot svojemu očetu. Tako bo tudi ostalo.

Skupaj z njim dajeta veliko poudarka na tem, da bi, kot poveste večkrat, postali najboljša verzija samega sebe. Na čem vse delata?
Na marsičem. V agenciji je veliko poudarka na vsem. Iz dneva v dan s pomočjo ljudi, ki me obkrožajo, nadgrajujem samega sebe. Lahko že s tem, ko po vsakem treningu ostanem deset minut in delam na svojih slabostih, lahko tudi drugače.

Najpomembnejši sta zagotovo spanec in regeneracija. Pazim, da spim osem, devet ur. Pri prehranjevanju sem pozoren na to, da pojem čim več zelenjave, ki je pred tem nikoli nisem imel preveč rad. Zdaj je pojem ogromno. Enostavno moram. Imam tudi individualne treninge za napadalce.

Potem je tu še veliko manjših stvari. Preden grem spat, nosim posebna očala proti ultražarkom, če gledam v televizijo ali v telefon. Pa škornje za regeneracijo in še marsikaj. Pazljiv sem na vsako podrobnost, saj so lahko na koncu malenkosti tiste, ki odločajo o tem, ali bom vrhunski ali povprečen nogometaš. Toda na koncu sta najpomembnejši hrana in regeneracija.

Pa se pri prehrani kdaj tudi pregrešite? Kaj imate najraje?
Seveda se. V Avstriji je dunajski zrezek tradicionalna jed, jaz pa ga obožujem, zato si ga kdaj seveda tudi privoščim.

Trenira zelo rad in vseskozi dela na tem, da bi bil čim boljši. FOTO: Guliverimages.

Ven ne hodite? Svojim vrstnikom, ki v tem življenjskem obdobju brezskrbno uživajo, kdaj zavidate?
Ne, niti najmanj. Imam najboljšo službo na svetu, zato jim ne morem zavidati. Ničesar ne bom zamudil. Seveda grem kdaj, ko je konec sezone, ven tudi jaz, med sezono pa nikoli. Razen, če gremo z ekipo, po kakšni veliki zmagi, lovoriki.

Vaš vzornik je Zlatan Ibrahimović. Zakaj?
Spremljam ga od majhnih nog. Je zelo visok, tehnično podkovan in neverjetno kreativen. Pa seveda tisti njegovi kung fu udarci, ki jih obožujem in poskušam posnemati tudi sam. Ne morem izbrati drugega kot njega. Zelo bi bil vesel, če bi ga nekoč spoznal. Mu stisnil roko in povedal, da je moj idol. To bi bilo super!

Vam je všeč še kdo?
Ne. Samo on. Čeprav si po stilu igre nisva podobna, ga obožujem. Fascinira me.

O Erlingu Haalandu tokrat ne bova govorila?
Ne. (smeh) Dovolj je bilo. Je mašina, to je to.

Vaš najlepši trenutek v karieri?
Morda poleg debija za reprezentanco selitev v Leipzig, ki mi je uspel poleti. To je bil velik prestop, o katerem sem sanjal. Zdaj želim iti naprej. Korak za korakom.

Pa najtežji?
Verjetno to obdobje, o katerem sva govorila. Ko sem se iz Slovenije preselil v Avstrijo. Bilo mi je zelo težko, pogosto sem bil sam v sobi, a nisem jamral. Raje sem delal na tem, da bo bolje. Počasi je postalo.

Kakšna je njegova nogometna pot?

Z nogometom se je z nogometom začel ukvarjati v domačih Radečah, kraju v Posavju z manj kot dva tisoč prebivalci. Pozneje je odšel v trboveljski Rudar, se vrnil v Radeče in kot 11-letnik odšel v Krško. Štiri leta pozneje je prestopil v Domžale in že leto za tem v Salzburg.

Dan v življenju Benjamina Šeška:

Salzburg ga je takoj po prihodu posodil v Liefering, pri katerem je prebil dve leti. V drugi sezoni je navdušil z 22 goli v drugi ligi in si priboril podpis dolgoletne pogodbe s Salzburgom, pri katerem je postal polnopravni član. Do zdaj je zanj v 63 nastopih v vseh tekmovanjih dosegel 18 golov in prispeval 10 asistenc.

V drugi avstrijski ligi je za Liefering debitiral, ko je bil star 16 let, 1 mesec in 26 dni, za Salzburg v prvi pa s 17 leti in 8 meseci. V Ligi prvakov je prvič zaigral z 18 leti, 3 meseci in 15 dnevi.

Komentari

Vaš komentar