Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Preden bo selektor Matjaž Kek v naslednjem tednu razkril imena nogometašev, na katere bo računal na junijskih tekmah kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2024 proti Finski in Danski, preverjamo, v kakšnem stanju so njegovi (potencialni) kandidati.
Slovenija je po stoodstotnem začetku, zmagah v Kazahstanu in proti San Marinu v Ljubljani, v odličnem položaju in na vrhu kvalifikacijske skupine H, iz katere na evropsko prvenstvo v Nemčijo vodita prvi dve mesti.
Ta mesec jo čakata nekoliko težja, morda celo ključna izpita. Najprej bodo najboljši slovenski nogometaši 16. junija v Helsinkih igrali proti Finski, ki je pri treh točkah, tri dni pozneje pa v najverjetneje razprodanih Stožicah gostili favorite skupine Dance, ki so na prvih dveh tekmah prav tako osvojili tri točke.
Ti dve tekmi utegneta biti morda celo ključni v lovu na tako želeno uvrstitev na veliko tekmovanje, na katerem je Slovenija nazadnje nastopila že daljnega leta 2010, ko je pod vodstvom zdajšnjega selektorja zaigrala na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki.
Če bi varovanci Matjaža Keka premagali tako Fince kot Dance, bi naredili velika koraka na poti do tako želenega cilja. Če bi se zgodilo najhujše in bi na obeh tekmah ostali praznih rok, bi se zgodilo obratno. Iz zelo ugodnega položaja bi se spravili v katastrofalnega.
Preverimo, v kakšnem stanju so najboljši slovenski nogometaši, na katere je nazadnje računal slovenski selektor, in tudi nekateri, na katere bi se lahko zanesel tokrat. Ugotovimo lahko, da se za skorajda nikogar ne gre bati, hudo težavo imamo le tam, kjer je Slovenija že več kot desetletje najmočnejša. Med vratnicama.
Vratarji:
Jan Oblak: Čeprav so ljudje iz najožjega kroga slovenskega kapetana glede njegovega zdravstvenega stanja skrivnostni, nam je uspelo izvedeti, da je njegov junijski nastop praktično nemogoč. Slovenija se bo morala ta mesec znajti brez svojega z naskokom najbolj cenjenega nogometaša in kapetana, od katerega je odvisno marsikaj.
Od marčevske reprezentančne je branil na vsega štirih tekmah Atletica, nazadnje 23. aprila proti Barceloni v španskem prvenstvu, potem pa ga na naslednjih sedmih tekmah zaradi težav z vratom ni bilo zraven. Trenutno je na rehabilitaciji v Madridu, vmes pa je dva prosta dneva izkoristil za skok v Pariz, kjer je od blizu spremljal svojo novo ljubezen, srbsko teniško igralko Olgo Danilović.
Vid Belec: Vratar, ki bo, poznavajoč selektorja Keka, najverjetneje nadomestil Oblaka, kar je glede na izkušnje (18 nastopov za Slovenijo, 68 tekem v prvi in 111 v drugi italijanski ligi), pričakovano. Tudi zato, ker vseskozi redno brani. Na Cipru je za Apoel Nikozijo zbral kar 42 nastopov v vseh tekmovanjih in pokazal dobro formo. Postal je državni podprvak in igral tudi v Evropi. Od zadnje reprezentančne akcije ni izpustil niti ene minute igre.
Matevž Vidovšek: Najboljši vratar slovenske lige je v tej sezoni navdušil in na kar 18 od 27 tekem, na katerih je branil v prvenstvu, mrežo ohranil nedotaknjeno. Po mnenju mnogih je eden najbolj zaslužnih, da je Olimpija osvojila dvojno krono. Kot tak je pričakovano prišel tudi do statusa reprezentanta. Lahko zdaj računa tudi na debi? V drugi polovici sezone je njegova forma sicer malce padla, skrbijo pa tudi nekatere težave, ki jih je imel ob koncu sezone. Na zadnjih treh tekmah Olimpije namreč ni branil.
Ostale možnosti:
Samir Handanović, ki je milanskemu Interju pomagal do pokalne lovorike, čez teden dni pa ga čaka veliki finale lige prvakov v Istanbulu, je pred leti dejal, da je Sloveniji, če bo treba, še pripravljen priskočiti na pomoč, a je težko verjeti, da bi se po skoraj osmih letih vrnil. Sploh zato, ker ima Slovenija še kar nekaj kakovostnih vratarjev.
Aljaž Ivačič redno brani v severnoameriški ligi MLS za Portland Timbers. Dobro formo je med vratnicama Maribora pokazal Ažbe Jug, v prvi italijanski ligi je trikrat za Sampdorio nastopil komaj 19-letni Martin Turk, Žiga Frelih se je po težavah vrnil na igrišče v drugi španski ligi …
Branilci:
Jaka Bijol: Za njim je prva sezona v najboljši italijanski ligi, v kateri je bil med opaznejšimi člani Udineseja in kot tak zbudil zanimanje številnih boljših klubov. Morda bo odlično sezono s kakšnim bogatim prestopom unovčil že letos poleti. Zbral je 33 nastopov in zabil tri gole. Od zadnje reprezentančne akcije ni izpustil niti ene tekme.
Miha Blažič: Po poškodbi, ki jo je staknil na prvi marčevski kvalifikacijski tekmi v Kazahstanu, je za Angers v prvi francoski ligi, iz katere je prepričljivo izpadel, odigral vsega dve tekmi in zbral 116 minut igre. Veseli dejstvo, da je nastopil na zadnji prvenstveni tekmi.
Vanja Drkušić: Tudi za njim je dobra sezona v dresu ruskega prvoligaša Sočija, tudi on bi jo lahko unovčil s poletnim prestopom na bolje. Zbral je 30 nastopov v vseh tekmovanjih in od zadnje reprezentančne akcije izpustil le eno tekmo. Zadnjo, na kateri ga ni bilo zaradi kazni rdečega kartona.
David Brekalo: Sezona na Norveškem se je šele dobro začela, 24-letni nekdanji branilec Brava pa je za Viking na vseh osmih tekmah odigral 90 minut. Enkrat tudi v vlogi kapetana, kar le potrjuje status, ki ga ima v ekipi.
Žan Zaletel: Na Danskem je redno igral za Viborg in skupaj zbral kar 36 nastopov, potem pa ga je pred nekaj tedni doletela poškodba, zaradi katere je predčasno končal sezono in bo seveda izpustil tudi junijski tekmi Slovenije. Glede na to, da je bil na zadnjo reprezentančno akcijo vpoklican naknadno, na debi v majici Slovenije pa še čaka, to za selektorja ne bo prevelik udarec.
Jure Balkovec: Redno in dobro nastopa za Alanyaspor v prvi turški ligi, v kateri je v tej sezoni zbral 29 nastopov in dosegel tudi štiri gole. Od zadnje reprezentančne akcije je igral na sedmih od devetih tekem, ki so bile na voljo. Forma ne bi smela biti vprašljiva.
Petar Stojanović: Za Empoli je v tej sezoni odigral 27 tekem v vseh tekmovanjih, a skrbi, da je od zadnje reprezentančne akcije od 900 odigral vsega 58 minut. Torej manj kot deset odstotkov. Bomo videli, ali bo to vplivalo na njegovo formo. Glede na to, kaj je v zadnjih letih kazal v dresu Slovenije, je namreč jasno, da je v Kekovi enajsterici praktično nezamenljiv.
Žan Karničnik: Potem ko je sezono začel pri bolgarskem Ludogorcu, se je pozimi vrnil v slovensko ligo in zaigral v Celju. Nastopal je redno in Celjanom pomagal do drugega mesta v državnem prvenstvu. Od zadnje reprezentančne akcije ni izpustil niti minute.
Ostale možnosti:
Zanimivo bo videti predvsem, ali se bo selektor končno odločil za vpoklic levega bočnega branilca Erika Janže, ki v majici Gornika Zabrzeja blesti v prvi poljski ligi (zbral je osem asistenc v 32 nastopih). Od bočnih branilcev gre omeniti še Mitjo Iliniča, ki nase kot član New York Cityja po novem opozarja v severnoameriški ligi MLS. Kenan Bajrić redno igra za Pafos na Cipru. V slovenski ligi je pozornost zbudil mladi as Olimpije Marcel Ratnik.
Vezisti:
Jon Gorenc Stanković: Za izkušenim vezistom je odlična sezona v majici graškega Sturma, s katerim je bil blizu naslova avstrijskega prvaka, ob tem pa osvojil pokal. Bil je eden izmed ključnih mož Gradčanov, za katere je odigral kar 43 tekem v eni sezoni. Od zadnjih tekem Slovenije je izpustil le enega od enajstih nastopov v majici Sturma, še tega zaradi kartonov. Na vseh preostalih je bil na igrišču od prve do zadnje minute.
Sandi Lovrić: Tudi za njim je zelo dobra krstna sezona v prvi italijanski ligi, v kateri je v 36 nastopih dosegel pet golov in prispeval šest asistenc. Od zadnjega nastopa v reprezentančni majici je bil v začetni enajsterici Udineseja na vseh desetih tekmah in zabil dva gola, prispeval pa tudi tri asistence.
Miha Zajc: Je na izhodnih vratih Fenerbahčeja, s katerim je postal turški podprvak, čez teden dni pa ga čaka še finale pokala, a je zanj v zadnjem času dokaj redno igral. Nastopil je na osmih od 13 tekem, ki jih je Fenerbahče odigral od zadnjega reprezentančnega premora, in v tem času prispeval dva gola ter dve asistenci.
Adam Gnezda Čerin: S Panathinaikosom je na koncu ostal brez tako želenega naslova državnega prvaka, a lahko svojo prvo grško sezono oceni kot zelo pozitivno. Podobno kot v zadnjem času v slovenski reprezentanci je bil nezamenljiv tudi v Atenah. Za Panathinaikos je odigral kar 40 tekem, na igrišču je bil tudi na vseh desetih, ki so bile na sporedu od zadnje reprezentančne akcije.
Timi Max Elšnik: Bil je med najbolj zaslužnimi za dvojno krono Olimpije, za katero je v celotni sezoni zbral kar 40 nastopov. Dosegel je devet golov in zbral šest asistenc. Od zadnjega reprezentančnega premora je odigral vseh enajst tekem v klubski majici, izkazal se je s petimi goli in dvema asistencama. Zabil je tudi gol z enajstih metrov v finalu pokala za zmago nad Mariborom.
Tomi Horvat: Pri pokalni lovoriki graškega Sturma v Avstriji je sodeloval z golom za zmago v polfinalu in asistenco za zmagoslavje v velikem finalu. Prvo avstrijsko sezono je zaključil s kar 45 nastopi, petimi goli in sedmimi asistencami na svojem računu. Osebno statistiko je začel polniti prav od zadnjega druženja z reprezentanco. Od takrat je odigral vseh enajst tekem Sturma, prispeval pa dva gola in tri asistence.
Domen Črnigoj: Od poškodbe, ki jo je staknil prav ob začetku zadnje reprezentančne akcije, za Salernitano v prvi italijanski ligi ni odigral niti minute. Spodbudno je le to, da je bil na zadnjih dveh tekmah vsaj na klopi.
Ostale možnosti:
Verjetno se na selektorjev seznam vrača rekorder po številu nastopov med aktivnimi reprezentanti Jasmin Kurtić, ki je bojda pozdravil poškodbo, a izkušeni vezist vse od oktobra lani ni igral. Njegova pripravljenost je seveda vprašljiva.
Prav veliko drugih možnosti ni. Morda Žan Majer, ki v drugi italijanski ligi redno igra za Reggino. V Savdski Arabiji v majici Al-Adalaha dobro nastopa David Tijanić, ki je v reprezentanci že bil.
Za Žanom Rogljem in Sandijem Ogrincem je solidna sezona v Avstriji, oba igrata za Innsbruck. Morda sta selektorja z dobrimi igrami v majici Olimpije oziroma Maribora prepričala Svit Sešlar in Jan Repas …
Napadalci:
Benjamin Šeško: Vodja slovenskega napada, ki je pred dnevi dopolnil komaj 20 let, je svoje obdobje v Salzburgu končal z novim naslovom avstrijskega prvaka in kot tretji strelec tamkajšnje Bundeslige. Skupaj je v 41 nastopih v vseh tekmovanjih dosegel 18 golov, kar je njegov rekord. Od zadnje reprezentančne akcije, ki jo je začinil z novim golom, je odigral vseh devet tekem Salzburga in v tem času dosegel šest golov, prispeval pa tudi asistenco. Njegova strelska forma ni vprašljiva.
Žan Celar: Še en slovenski napadalec, ki je bil tretji najboljši strelec lige, v kateri je nastopal. Za Lugano, s katerim ga čaka še finale pokala, je v prvi švicarski ligi dosegel 16 golov v 30 nastopih. Štiri v desetih nastopih, ki so minili od zadnje tekme Slovenije.
Andres Vombergar: Njegova strelska forma v majici San Lorenza, s katerim je prvi del argentinske lige končal na drugem mestu, je v mesecih od zadnje reprezentančne akcije malce usahnila. V zadnjih 14 nastopih je dosegel le dva gola. Veseli pa, da vseskozi igra.
Andraž Šporar: Prvo sezono pri Panathinaikosu je končal s 14 goli in 6 asistencami v 37 nastopih v vseh tekmovanjih. Od zadnje reprezentančne akcije, ki jo je zaradi poškodbe izpustil, je odigral devet od desetih klubskih tekem, ki so bile na voljo. Na polovici je bil v začetni postavi in zabil tri gole, prispeval pa tudi dve asistenci.
Žan Vipotnik: Napadalec Maribora, ki se mu poleti obeta bogat prestop, se je na zadnji reprezentančni akciji izkazal z golom za zmago ob debiju, dober vtis pa pustil tudi na tekmi proti San Marinu, zato si od junija obeta veliko. Sezono je končal kot z 20 goli najboljši strelec slovenske lige, od zadnje reprezentančne akcije pa je v devetih nastopih v prvenstvu in pokalu dosegel šest golov. Malce ga lahko skrbi le to, da na zadnjih treh tekmah Maribora ni uspel zatresti mreže nasprotnikov.
Luka Zahović: Za Pogon je na Poljskem dosegel 11 golov v 38 nastopih v vseh tekmovanjih. Od zadnjega nastopa Slovenije je v klubski majici odigral sedem od devetih tekem in dosegel en gol. Redno je v začetni enajsterici.
Benjamin Verbič: Prvo grško sezono je končal s 31 nastopi v dresu Panathinaikosa, toda velika večina je bila s klopi. Dosegel je tri gole in prispeval dve asistenci. Od zadnje reprezentančne akcije je bil v začetni enajsterici atenskega velikana le enkrat. Na desetih tekmah je zbral vsega 106 minut igre. Njegova statistika golov in asistenc je ostala prazna.
Ostale možnosti:
Zagotovo prvi kandidat je Jan Mlakar, ki je v zadnjem času eden najboljših nogometašev splitskega Hajduka, s katerim je spet osvojil hrvaški pokal. Zanj je v tej sezoni dosegel 14 golov. Na Tajskem se je z 10 goli za Buriram United, s katerim je osvojil kar tri lovorike, izkazal Haris Vučkić.
Na Kitajskem za Jinmen Tiger v tamkajšnji močni ligi redno igra Robert Berić. Za Alenom Ožboltom je sezona, v kateri je enajstkrat zadel za velikana izraelskega nogometa Hapoel Tel Aviv. Štiri gole je na Norveškem za Bodo/Glimt dosegel Nino Žugelj. Za Zaglebie Lubin redno in dobro igra Damjan Bohar.
V slovenski ligi je v majici Celja navduševal Aljoša Matko, ki je v zadnjih tednih kazal reprezentančno formo. Na zadnjih petih tekmah je dosegel kar osem golov, skupaj jih je 14. Podobno velja tudi za Esterja Soklerja, ki je navduševal pri dobri seriji Radomelj. Sezono je končal z 10 zadetki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje