Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Razmišljanje o drastični kazni, ki jo je zaradi izgredov na tekmi v Murski Soboti Nogometna zveza Slovenije prisodila NK Maribor.
Štiri domače tekme brez gledalcev, 25 tisoč evrov globe in registracija tekme s 3:0 v korist Mure. To je kazen za NK Maribor za incidente, ki so jih (oziroma naj bi jih, če upoštevamo klubsko izjavo za javnost) njegovi najzvestejši navijači povzročali v Murski Soboti.
Spomnimo, pred desetimi dnevi so z metanjem eksplozivnih sredstev poškodovali sedem ljudi in poskrbeli, da je nogomet za nekaj dni v Sloveniji postal tema številka ena. Na žalost na napačen način.
Na vagon zgražanja nad navijači so se v naslednjih dneh vkrcali premnogi. Da ne bo pomote, njihovo nespametno in nevarno početje, s katerim so uničili lep nogometni praznik, je treba obsoditi, a je bilo kar malce bizarno, hkrati pa v današnji družbi zelo pričakovano, da so se oglašali res vsi. Tudi tisti, ki sedijo na najbolj odgovornih stolčkih slovenske družbe, a so takrat, ko bi zares morali dvigniti glas, prepogosto tiho.
Organizirane navijače slovenskih klubov, ki na nekaterih slovenskih stadionih predstavljajo skorajda polovico obiska tekem domače lige, v preteklosti pa se niso izkazali samo z navijanjem, ampak tudi z dobrodelnostjo, so po istem kopitu vsi na hitro vrgli v isti koš. Huligani!
Tistim, ki so v zadnjih letih za poti v najrazličnejša evropska mesta namenili svoje zadnje prihranke, so žugali tudi takšni, ki so si nogometno tekmo verjetno nazadnje ogledali, ko je po italijanskih zelenicah gor in dol tekel Srečko Katanec.
Srž problema pa v resnici ne predstavljajo NK Maribor, NK Olimpija, NŠ Mura in niti ne Viole, Green Dragons, Black Gringos ali kdorkoli drug, ampak zakonodaja, ki posameznikom dovoljuje, da ponavljajo takšne in drugačne incidente.
V preteklosti se je zgodil že marsikateri, ki bi se lahko končal še precej bolj tragično, kot se je zadnji. V Angliji se pred desetletji tudi je, pa so problem rešili. Na Stamford Bridgu, Anfieldu, Olimpijskemu stadionu v Londonu in drugje danes ne boste videli nobene bakle. Kaj šele topovski udar …
Ampak pustimo to zdaj ob strani, posvetimo se raje kazni, ki so jo NK Maribor naložili na največjim navijaškim skupinam že dlje časa nenaklonjeni Nogometni zvezi Slovenije. Finančna kazen in tudi prepoved gledalcev na tribunah, s katero so na krovni slovenski nogometni organizaciji zaradi nekaj posameznikov kaznovali vse pristaše mariborskega nogometnega ponosa, je razumljiva.
Pa čeprav se tudi pri tem pojavi kak vprašaj. Za organizacijo sporne tekme je bila namreč odgovorna Mura, ki je kot taka najbolj odgovorna, da so navijači na tribune pretihotapili nedovoljena sredstva (zelo zanimivo bo videti, kakšna kazen jo bo doletela).
Registracija tekme s 3:0 v korist Mure? Odločitev, ki posega v regularnost slovenske nogometne lige in je po prstih najbolj udarila tiste, ki v tej zgodbi niso niti najmanj krivi. Trenerja Anteja Šimundžo in njegove v začetku letošnjega leta prerojene nogometaše, ki so do usodne 58. minute leteli po igrišču in bili na dobri poti, da pridejo do novih treh točk.
Maribor je srce slovenskega klubskega nogometa. Ne samo, da je s 16 naslovi državnega prvaka in kar 29 lovorikami daleč najuspešnejši slovenski klub. Za prepoznavnost slovenskega nogometa je največ naredil predvsem s tremi uvrstitvami v ligo prvakov in tremi v skupinski del lige Europa, v kateri si je kot prvi in do zdaj edini slovenski klub zagotovil celo evropsko pomlad.
Ni odveč dodati, da so Mariborčani vseskozi najboljši tudi, ko beseda nanese na obisk domačih tekem.
V Mariboru so že vrsto let, začelo se je nekje v zlatih časih Zlatka Zahovića, prepričani v teorije zarote in v to, da so sami proti vsem. S tem so se nenazadnje “izkazali” tudi po nedeljski tekmi v Rogaški Slatini.
Toda po zadnji odločitvi ljudi, ki vodijo slovenski nogomet (in so, mimogrede, vnovič potrdili, da se pri tem zanašajo predvsem na utrip javnosti), nam ne preostane drugega, kot da se vprašamo – kaj pa, če je vse res?
Komentar avtorja ne izraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje