Razmišljanje o Janu Oblaku, najpomembnejšem članu slovenske nogometne reprezentance, ki je na pragu uvrstitve na veliko tekmovanje. Zdaj je pred tekmo, ki lahko zapečati njegovo reprezentančno kariero. Ima priložnost, da po tem, ko je že vrsto let del špice evropskega, dokončno postane tudi legenda slovenskega nogometa.
Jan Oblak je v reprezentanci debitiral septembra 2012, ko ga je ob poškodbi takratnega kapetana Samirja Handanovića na zahtevni tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 proti Norveški v Oslu v ogenj poslal Slaviša Stojanović. Čeprav je Slovenija izgubila z 1:2, je upravičil zaupanje. Takratni selektor mu je namreč po nekaj dneh odločanja dal prednost pred izkušenejšima Jasminom Handanovićem in Vidom Belcem. Star je bil komaj 19 let.
V naslednjih štirih letih je za reprezentanco odigral le pet tekem. Štiri prijateljske in eno nepomembno proti San Marinu ob koncu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016.
Čeprav je vmes že postal najprej zvezdnik Benfice, potem pa Atletico Madrida in s tem evropskega nogometa, je imel v vratih Slovenije prednost Handanović. Seveda tisti od bratrancev, ki je skoraj dve desetletji blestel v italijanski Serie A.
Ko se je eden od najbolj, če ne celo najbolj zaslužen igralec za zadnjo slovensko nogometno pravljico iz leta 2010, po neuspehu v dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 poslovil, je tudi v reprezentanci napočil njegov čas.
Toda Oblak, ki je vmes, pred vrnitvijo zdajšnjega selektorja konec leta 2018, pol leta bojkotiral reprezentanco in odigral veliko vlogo pri pogromu prejšnjega selektorja Tomaža Kavčiča, se v naslednjih treh kvalifikacijah ni približal statusu, ki ga je v reprezentanci imel njegov predhodnik.
V reprezentančnem dresu povečini ni bil človek, ki je odločal tekme in prinašal uspehe. Tako kot to že vrsto let počne v Španiji in v ligi prvakov. Tudi opevani kapetanski trak, ki si ga je po odhodu Boštjana Cesarja pred petimi leti tako želel, ni pomagal. Slovenski nogometaši so bili v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2020 in svetovno prvenstvo 2022 daleč od uspeha. To je bil tudi njegov velik poraz.
Vmes se je nekaj spremenilo, kar je v zadnjem letu, dveh vidno na vsakem koraku. Oblak, ki precej raje govori na igrišču, je stopil v ospredje in začel v kritičnih trenutkih, po bolečih porazih in pred najpomembnejšimi tekmami, govoriti tudi ob igrišču. Močno pa je začel izstopati predvsem tam, kjer je najpomembneje. Med vratnicama.
V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2024 brani sijajno. Brez napak, s serijo sijajnih obramb. Slovenija je z njim v golu na sedmih tekmah šestkrat zmagala. Na edini tekmi, ki jo je izgubila, v petek na Danskem, je blestel in jo rešil pred hudim porazom.
Zdaj je pred njim še zadnji korak, veliki finale. V njem bo imel zelo pomembno vlogo. Tudi zaradi tega, ker Sloveniji proti Kazahstanu ni treba zadeti, saj ji za uspeh zadostuje že remi. Precej pomembneje je, da ohrani nedotaknjeno mrežo. Če jo bo, potem se bo Oblak zapisal na seznam legend slovenskega nogometa.
Čeprav so za njim finale lige prvakov, zmaga v ligi Europa, osvojil pa je tudi evropski superpokal in že desetletje igra proti najboljšim nogometašem na svetu, brez reprezentančnega uspeha v Sloveniji nikoli ne bo imel statusa junakov, ki so spisali najlepše zgodbe slovenskega nogometa. Zlatka Zahovića, Milenka Ačimovića, Zlatka Dedića, Mirana Pavlina, Mladena Rudonje, Samirja Handanovića, Roberta Korena … Tudi Srečka Katanca in Matjaža Keka.
Pred Oblakom je torej tekma kariere. Vsaj kar se tiče slovenskega nogometa in tega, kakšen status bo užival v njem.
Danes. Ob 20.45. V Stožicah.
Škofjeloška hobotnica, razpri svoje lovke. Oder je tvoj.
Komentar avtorja ne odraža nujno mnenja celotnega uredništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje