V Prvi ligi Telemach je do konca oktobrskega reprezentančnega premora trenerje zamenjalo že šest od desetih prvoligaških ekip. Še bolj nenavadno pa je to, da so prvega moža stroke zamenjale vodilne štiri ekipe, med katerimi bomo skoraj stoodstotno iskali letošnjega državnega prvaka. V tokratni Sportklubovi analizi razmišljamo o tem, kdo je s trenersko menjavo največ pridobil in kdo največ izgubil. Zdi se, da se po kaosu zadnjih dveh tednov, najbolj smeji Mariborčanom.
Dva trenerja so odnesli slabi rezultati. Damir Krznar in Joao Henriques sta zapustila svoji mesti glavnih trenerjev na obeh straneh večnega derbija, Olimpija in Maribor pa sta se podala na iskanje novega vodje stroke. Zmaji so novega stratega našli v Zoranu Zeljkoviću, ki je doslej sedel na klopi Kopra, posledično je na Bonifiki priložnost za dokazovanje dobil Safet Hadžić.
Da je ta nenavadni krog sklenjen, je poskrbelo slovo Alberta Riere, ki je sprejel klic francoskega Bordeauxa in odprl vratar Krznarju, da se po hitrem postopku znova vrne v Prvo ligo Telemach. Le da je peto mesto, na katerem je pustil Maribor, zamenjal za prvo, kamor ga je odpeljal Riera. Krasen skok, ni kaj. “In to brez ene same odigrane tekme,” je na enem izmed medijskih terminov slovenske reprezentance nedavno razmišljal kapetan Olimpije Timi Max Elšnik.
Prvi domačin v novi eri
Eden izmed simbolov nedavnih uspehov Ljubljančanov je že spoznal svojega novega ‘šefa’. Mesto trenerja Olimpije zasedel Zoran Zeljković, ki se je zadnja leta preizkušal na klopi Kopra, kjer je ob vzponih in padcih vendarle dokazal svoj trenerski talent in ima v svoji zbirki lovorik pokalni naslov iz sezone 2021/2022.
Zdi se, da je v kaosu, v katerega se je spremenilo iskanje novega trenerja Olimpije po slovesu Joaa Henriquesa, ustoličenje Zeljkovića še najboljša poteza, ki jo je lahko sprejela uprava kluba iz prestolnice. Če sta bila Gonzalo Garcia in Igor Bišćan zanimivi, a nedosegljivi opciji, sta bila Miroslav Klose in Felix Magath kandidata iz paralelnih svetov, brez stika z realnostjo slovenske lige. Ne glede na njuna zavidljiva življenjepisa in prepoznaven mednarodni status bi verjetno oba potrebovala enostavno preveč časa, da bi spoznala in osvojila specifike slovenskega prvenstva. Teh pa vemo, da ni malo.
Direktor kluba Igor Barišić je v tem tednu slikovito izjavil, da v trenerskem svetu ni garancij in da moraš v iskanju garancije kupiti hladilnik. Čeprav je njegova izjava izvabila nemalo nasmeškov, pa v principu drži. Olimpija nima nobenega zagotovila, da bo z Zeljkovićem na klopi uspešna. Je pa zagotovo dobila trenerja, ki ne bi mogel biti bolj motivira, željan dokazovanja in tudi predan klubu, ki ga je kot Ljubljančan vedno nosil v svojem srcu.
Ni nepomembno, da nemško vodstvo Olimpije sploh prvič v svoji eri stavi na Slovenca. In je bilo zanj pripravljeno plačati 100.000 evrov, kolikor odškodnine je po naših informacijah Koper po zaključnih pogajanjih dobil za 43-letnega stratega.
Delo, disciplina in odgovornost Maribor vračajo na vrh
Podobno kot v Ljubljani, tudi v Mariboru stavijo na domačega, lokalnega aduta. S to razliko, da je Ante Šimundža precej bolj izkušen osvajalec lovorik in tekmovalec na velikih odrih kot Zeljkoivć. Vrnitev 52-letnika na klop vijolic je bila med navijači sprejeta z navdušenjem, podoba štajerskega ponosa na igrišču pa je bila precej drugačna že na njegovi prvi tekmi z Muro.
Sledile so priprave v Radencih, od koder je bilo mogoče slišati informacije o tem, da je to obdobje za nogometaše precej naporno, a da drugače niti ne gre. Delo, disciplina in prevzemanje odgovornosti so temelji, na katerih je Šimundža zgradil svoje dosedanje uspehe in zdi se, da so bile ravno to tiste pomanjkljivosti, ki so v minulem obdobju manjkale vijolicam.
“Ko vidiš, da Iličić v prvem in Soudani v drugem polčasu šprintata in se z drsečimi starti mečeta pod noge nasprotniku, takrat veš, da je v Mariboru zavel nov veter. Ante je Mariboru vrnil srčnost in pripadnost klubu. Že največji zvezdniki se borijo, kaj šele ostali,” je po tem, ko je Maribor petkrat stresel mrežo njegove ekipe, po pripravljalni tekmi priznal trener Aluminija Robert Pevnik.
V nogometnem Mariboru se torej čutijo spremembe in nov val optimizma, po katerem se tudi devet točk zaostanka za vodilnim Celjem ne zdi več tako velika razlika, kot je bila pred trenersko spremembo na klopi kluba iz Ljudskega vrta. Lahko Šimundža tudi v drugo z vijoličastimi spiše pravljico o uspehu in Mariborčanom vrne dominanten status v slovenskem nogometu? To je namreč natanko to, kar navijači pričakujejo od njega. Standardi v z nogometom obsedenem mestu ob Dravi so pač visoki.
Še zdaleč ni gasilec
Ko govorimo o trenerskih spremembah, se zdi, da te v Kopru ne bodo porušile harmonije, ki je v novi sezoni v svoj prijeten objem ovila Bonifiko. Safet Hadžić je namreč že poleti skupaj z vodilnimi možmi Kopra in trenerjem Zeljkovićem koval načrte za novo sezono in sestavljal trenutno igralski mozaik. Zdaj pa je dobil priložnost, da se znova vrne ob rob igrišča, kjer se je uspešno dokazoval predvsem v večkratnih epizodah pri Olimpiji.
Čeprav je 54-letnik znova vskočil v kriznih razmerah po odhodu trenerja, mu tokrat ni pripadla vloga gasilca, ki bi samo pogasil nastale požare in se nato poslovil, temveč ga v vodstvu kluba vidijo kot dolgoročno rešitev. Ob tem pa so si od Ljubljančanov izposlovali še zajetno odškodnino za trenerja, ki je bil ob koncu prejšnje sezone tako ali tako že bolj ali manj ‘odpisan’ s koprske klopi. Potrpežljivost se je Kopru obrestovala, Hadžić pa ima v nadaljevanju sezone povsem enak cilj, kot ga je imel Zeljković. Osvojiti evropsko vozovnico. Če pa se ponudi kaj več …
Nogomet ni matematika, a matematika izračuna prvaka
Zdi se, da so z trenersko menjavo tako največ izgubili Celjani. Albert Riera je bil za slovenske razmere nedosegljivi nogometni revolucionar, katerega dosežki govorijo sami zase. V Prvi ligi Telemach je vodil 47 tekem, dobil jih je kar 31, šestkrat je remiziral in le desetkrat izgubil ter v povprečju osvajal 2,11 točke na tekmo. Damir Krznar je med slovensko elito 21-krat zmagal, desetkrat remiziral in prav tolikokrat izgubil, kar v povprečju znaša 1,78 točke na tekmo.
Matematika nam torej govori, da Celjani v novem obdobju ne bodo tako uspešni, kot so bili pod Riero in čeprav nogomet ni matematika, se težko znebimo tega občutka. Toda tudi Krznar je na tem nivoju dokazan trener, ki mu ne manjka strokovnosti in nogometnega znanja. In Celjanom bomo tudi po kadrovskem cunamiju med trenerji Prve lige Telemach še vedno pripisali status prvega favorita za naslov. A z opozorilom! Zdi se namreč, da je konkurenca vlekla prave poteze pri načrtovanju prihodnosti.
Ne začenjamo znova, so pa karte na novo premešane
Težko govorimo o tem, da se prvenstvo v 13. krogu začenja znova. Za nami je že skoraj tretjina prvenstva in doslej osvojene točke so že varno spravljene v vrečah, iz katerih jih bomo vlekli ob koncu sezone ter seštevali, kdo je prvi prečkal ciljno črto. Končajmo torej z drugačno uveljavljeno frazo.
Karte so v veliki meri premešane ne novo, zdaj pa čakamo odgovore na to, kdo bo iz rokava povlekel najboljše adute in dokazal, da si zasluži službo, ki jo je dobil v zadnjem mesecu dni. Kot vselej pa bo tudi tokrat zmagal … najboljši.