Odbojkarski orjak se na letalih počuti kot tuna v konzervi

Odbojka 17. Jun 202318:00 0 komentarjev
Foto: Aleš Fevžer

Čeprav le redko dobiva priložnost za igro, se Sašo Štalekar vselej z veseljem odzove reprezentančnemu povabilu. Sedemindvajsetletni odbojkar na igrišče ni stopil niti na uvodnem turnirju lige narodov na Japonskem, kar pa mu ni vzelo zanosa. Kdo ve, morda bo že prihodnji teden, ko slovenska vrsta nastopa v Franciji, drugače.

Za nekdanjim dolgoletnim članom kamniškega Calcit Volleyja Sašom Štalekarjem je sijajna prva sezona v Nemčiji. Potem ko je eno leto nastopal v Grčiji za tamkajšnjega velikana Panathinaikos, se je preselil v nemško prestolnico in okrepil Berlin Recycling Volleys. V vrstah ene najuspešnejših nemških zasedb se je hitro dokazal in si izboril tudi mesto v začetni postavi, klub, ki je letos slavil tako v nemškem prvenstvu kot pokalu in superpokalu, pa ga je za uspešne predstave nagradil spodaljšanjem pogodbe.

Dobro formo želi kar 214 centimetrov visoki bloker sedaj prenesti tudi v reprezentanco in ji najprej pomagati do vidnejšega uspeha v ligi narodov, kjer Slovence prihodnji teden čaka gostovanje v Orleansu v Franciji in obračuni proti Kanadi, Kubi, Argentini ter Braziliji.

Foto: Aleš Fevžer

Sašo, lahko ocenite popotnico, s katero ste se vrnili z Japonske?

Slovenija je bila v začetni fazi. Če ne upoštevamo pripravljalne tekme z Nizozemsko, so bile to naše prve resne tekme v zelo močnem tekmovanju. Vidi se, da še nismo povsem pravi in da imamo še veliko rezerve in tudi težave s postavitvijo ekipe. A vsak dan se trudimo, da postanemo boljši. Upam, da še nadgradimo našo igro in pokažemo pravi obraz Slovenije.

Ena od odlik reprezentance je bila vselej blok – obramba, a na prvih tekmah na Japonskiem ni bilo vselej tako.

Res je, vendar se še iščemo. Če pustimo ob strani težke okoliščine, kot je bilo naporno potovanje na Japonsko, smo imele vse ekipe enake težave. A se postopoma dvigujemo. Prav na zadnji tekmi smo pokazali, da je blok – obramba še vedno naša najmočnejši adut. Na tem moramo delati, da postanemo še bolj konstantni.

Sledi turnir v Orleansu v Franciji, kjer se boste pomerili proti ekipam, s katerimi se ne srečujete pogosto. Kaj želite doseči tam?

Želimo si štiri zmage. Vsak športnik stremi k temu, da dobi vsako tekmo. A bo zelo težko, saj gre za ekipe na najvišji ravni. Zagotovo bomo šli iz tekme v tekmo.

Foto: Newspix.pl/Guliverimage

Z izjemo Brazilije so naslednji tekmeci na papirju lažji od tistih, s katerimi ste se pomerili na Japonskem, a jih po drugi strani nekoliko slabše poznate.

Res je, da smo na svetovni lestvici višje uvrščeni od njih, a Kubanci igrajo z zelo dobro ekipo, tudi Kanadčani so dvignili svojo raven igre. Mislim, da bo prihajajoči turnir za nas še težji od prvega.

Ostali reprezentančni soigralci so potožili, da še vedno čutijo utrujenost zaradi časovne razlike. Kako je pri vas?

Ko sem prispel na Japonsko, sem bil bistveno bolj utrujen in sem rabil nekaj časa, da sem se privadil na časovno razliko. Ob vrnitvi domov je bilo lažje, kar je verjetno tudi posledica tega, da smo bili vsi zelo utrujeni in smo popadali v postelje. Sam večjih težav zato nisem imel.

Kako mučno je bilo za vas potovanje na Japonsko?

Na poti do tam sem imel srečo. Dobil sedež ob izhodnih vratih in sem lahko stegnil noge, za nazaj, ko je bil let še daljši, pa je bilo prostora za noge precej manj. V takšnih primerih se poskušam dogovoriti z ostalimi soigralci, da mi odstopijo sedež na prehodu, da lahko stegnem vsaj eno nogo.

S tega vidika vam bo sedaj verjetno precej lažje, ker vam ne bo treba potovati tako daleč.

To bo pravi luksuz za nas. Mi, ki smo višji, dolga potovanja predstavljajo pravo mučenje. Še posebej, če nimamo te sreče, da na letalu dobimo sedež ob izhodnih vratih in smo kot tune v konzervi. Nadejam se, da bomo v Francijo prišli spočiti, v dobri formi in da bomo pokazali, kar znamo.

Če se dotakneva še vaše klubske sezone. Za vami je prvo leto v Nemčiji.

Lahko jo ocenim kot fenomenalno. Sprva je bilo mišljeno, da bom bil v vlogi tretjega blokerja, a sem med sezono ogromno igral. Tudi vzdušje v naši dvorani je povsem nekaj drugega kot drugje, kjer sem igral. Običajno si naše tekme ogleda vsaj 5000 navijačev, pogosto pa tudi 7000 in več. To naredi ogromno razliko. Tudi klub je zelo urejen, zato se nadejam, da bom tu ostal še nekaj let. Zdaj smo tudi podaljšali pogodbo za eno leto, kaj bo v nadaljevanju bomo še videli. A počutim se super in tudi v klubu so zadovoljni z mano.

Foto Profimedia

Kako vam je všeč Berlin kot mesto?

Na začetku je bil manjši šok, saj določenih stvari nisem bil vajen, a Berlin velja za zelo odprto mesto, ki sprejme vsakogar. Moje izkušnje so le pozitivne.

Nemščino ste že osvojili?

Štiri leta sem se nemščino učil že v gimnaziji, a če sem iskren, sem veliko že pozabil, zato sem rabil nekaj časa, da sem znova osvojil to znanje. A zdaj razumem že skoraj vse, tudi govorim že kar dobro, a ne še tekoče. Na tem bom delal v prihodnji sezoni, da se bom lahko neovirano sporazumeval. Tako bo lažje tako meni kot ljudem v klubu.

Reprezentanci ste se pridružili s kar tremi osvojenimi klubskimi lovorikami, za nameček ste se tudi v ligi prvakov prebili do četrtfinala. Sezona bi težko bila uspešnejša.

Moram reči, da je bilo odlično, a želja in cilj kluba je, da v ligi prvakov posežemo še višje. A najprej bomo morali počakati tudi na žreb skupin.

Foto Profimedia

Kako ste bili zadovoljni z igralnim časom?

V zaključku so mi nekoliko ponagajale poškodbe. Ko smo se pogovarjali, mi je bilo rečeno, da bi začenjal v začetni postavi, saj sem bil v zelo dobri formi. V prihodnji sezoni mi obljubljajo še več igralnega časa, kar se mi zdi super.

Kako bi primerjali nemško in grško ligo?

Ko sem igral v Grčiji, so bili štirje klubi zelo izenačeni. Liga je bila malce močnejša od nemške, a če gledam sezono kot celoto, je bila letošnja tudi zaradi lige prvakov na višji ravni kot v Grčiji.

Kako bi primerjali vzdušje na tekmah?

V naši dvorani je vzdušje morda celo boljše kot v Grčiji, a po drugi strani tudi bolj kulturno. V Grčiji je popoln kaos. Moram reči, da ljudje odbojko v Nemčiji zelo radi spremljajo, zlasti v Berlinu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!