Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Leta 2011 se je Smučarska zveza Slovenije odločila, da stopi na pot velikih. S Planico je oddala prvo kandidaturo za gostiteljstvo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. Uspela je leta 2018 v četrtem poskusu, ko ji je Mednarodna smučarska zveza (Fis) zaupala organizacijo šampionata 2023. Čakanja je zdaj konec, vrhunec zimske sezone je tik pred vrati.
V torek, 21. februarja ob 20.23, se bo v Kranjski Gori z začetkom otvoritvene slovesnosti dvignil zastor nad FIS svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju. Čast organizacije pa prvič v zgodovini pripada Sloveniji oziroma najbolj znani ledeniški dolini pri nas, Planici. S tem bo izgradnja Nordijskega centra pod Poncami izpolnila prvotni načrt, ki je poleg centra za treninge ciljal prav na gostovanje najboljših nordijskih športnikov sveta.
Do začetka vrhunca letošnje zimske sezone nas tako ločijo le še dobri trije dnevi, ob tej priložnosti pa smo na enem mestu zbrali vse informacije, ki jih morate vedeti, preden se boj za Fisove snežinke začne!
1. Kaj
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je bienalni dogodek, ki združuje tri osnovne nordijske discipline: smučarske skoke, smučarske teke in kombinacijo obeh – nordijsko kombinacijo.
Organizator je izbran na kongresu Mednarodne smučarske zveze nekaj let pred samim dogodkom. Planici je kandidatura uspela v četrtem poskusu, leta 2018 je v grškem letovišču Costa Navarino v glasovanju delegatov z 9:6 premagala norveški Trondheim. Ta bo prvenstvo gostil čez dve leti.
Za razliko od vsakoletnega moškega svetovnega pokala v smučarskih skokih na letalnici je to enkratni dogodek, poleti pa bodo kljub temu na vrsti tudi letos. Skakalci se bodo na severozahod Slovenije vrnili od 30. marca do 2. aprila.
2. Kdaj in kje
Prvenstvo Planica 2023 bo potekalo od 21. februarja do 5. marca. Prvi dan bo v Kranjski Gori na sporedu otvoritvena slovesnost, že dan pozneje pa se bodo tekmovalci in tekmovalke preselili v Planico. Tam jih na tekaškem stadionu in dveh skakalnicah (HS102 in HS 138) čaka boj za kar 24 kompletov kolajn.
Največ, kar 12, jih bodo podelili v smučarskem teku, sedem jih bodo prejeli smučarski skakalci in skakalke, pet pa nordijski kombinatorci in kombinatorke.
Večina tekaških in kombinacijskih tekem bo potekala v dopoldanskem času, saj tekaške proge in stadion nista osvetljena z reflektorji. Drugače pa velja za tekme smučarskih skokov, ki bodo, razen ekipne ženske tekme, potekale pod umetno svetlobo.
3. Slovenski upi
Slovenija se bo pred domačimi navijači predstavila s kar 33-člansko zasedbo. 14 tekmovalcev bo tekmovalo v smučarskem teku, 11 v smučarskih skokih, osem pa v nordijski kombinaciji. Poveljevali jim bodo štirje trenerji: Robert Hrgota, Zoran Zupančič, Ola Vigen Hattestad in Goran Janus.
Ljubitelji nordijskih disciplin zagotovo najvišja pričakovanja gojijo do obeh skakalnih taborov. Prvo ime ženske ekipe je trenutno Ema Klinec, ki je po novem letu na 11 posamičnih tekmah šestkrat osvojila drugo mesto, na srednji skakalnici pa bo branila zlato kolajno iz SP 2021 v Oberstdorfu. Bron na veliki skakalnici je pred dvema letoma osvojila Nika Križnar, ki se po krajšem tekmovalnem premoru vrača. Visoke cilje ima tudi debitantka na velikih tekmovanjih Nika Prevc, ki je pred dobrim tednom dni prvič v karieri v članski konkurenci stopila na zmagovalni oder.
S še bolj široko zasedbo se v planiški boj podajajo orli. Najbolj konstantno formo je v tej sezoni pokazal Anže Lanišek, trenutno tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala. Da lahko posežejo visoko, pa so letos že dokazali tudi Timi Zajc, Domen Prevc, Lovro Kos, Žiga Jelar (na svojo željo kot edini od šesterice v tem koncu tedna tekmuje v romunskem Rašnovu) in neuradni kapetan in nosilec zastave na slavnostnem odprtju Peter Prevc.
Med številčno tekaško reprezentanco največ pričakuje Eva Urevc, ki si želi dobrih rezultatov tako v sprintu kot na razdalji. Med moškimi najvišje cilja Miha Šimenc.
Kombinatorce bo skušala do vrhunskega rezultata popeljati Ema Volavšek, ki spada v širši krog favoritinj za kolajno.
Več o celotni sestavi reprezentance in splošnih pričakovanjih si preberite tukaj.
4. Ostali favoriti
V moških skokih se omenja predvsem eno ime – Halvor Egner Granerud. Norvežan je na novoletni turneji ujel zmagoviti val in je zasluženo vodilni v svetovnem pokalu. A velika tekmovanja vedno prinašajo presenečenja. Med tiste, ki jih lahko štejemo v boj za vrh, zagotovo spadajo Dawid Kubacki, Stefan Kraft, Piotr Zyla, Rjoju Kobajaši …
Zelo širok je tudi krog favoritinj v ženskih skakalni konkurenci. Prepričljivo vodilna v skupnem seštevku je Avstrijka Eva Pinkelnig, prebuja se tudi njena rojakinja Chiara Kreuzer. Tu so še Katharina Althaus, Anna Odine Stroem, Selina Freitag, Abigail Strate, Sara Takanaši …
V tekaški konkurenci velja opozoriti predvsem na Norvežane in Švede. Johannes Hoesflot Klaebo, Paal Golberg, Christer Holund in ostali bodo skušali pokoriti ostale fante na čelu s Federicom Pellegrinom in Lucasom Chanavatom. Tudi pri ženskah gre v ospredju pričakovati Skandinavke. V skupnem seštevku je vodilna Tiril Udnes Weng, tu so še Kerttu Niskanen, Frida Karlsson ter Američanki Jessie Diggins in Rosie Brennan. V sprinterskem delu bodo glavne tekmice Eve Urevc Maja Dahlqvist, Nadine Faehndrich, Johanna Hagstroem …
Med kombinatorci so v tej sezoni razred zase trije tekmovalci: Avstrijec Johannes Lamparter, Norvežan Jens Luraas Oftebro in Nemec Julian Schmid. Še bolj dominanta pa je med dekleti Norvežanka Gyda Westvold Hansen.
5. Slovenska zgodovina
Slovenija je v času samostojnosti na SP v nordijskih disciplinah osvojila 15 odličij. ‘Račun’ je že leta 1991 odprl skakalec Franci Petek, ki je bil v Predazzu svetovni prvak na veliki skakalnici. Njegov uspeh je po 14-letni suši brez kolajn na srednji skakalnici v Oberstdorfu ponovil Rok Benkovič leta 2005. Ta je bil dan pozneje tretji še na ekipni tekmi, kjer so mu družbo delali Primož Peterka, Jure Bogataj in Jernej Damjan.
Štafetno palico je nato prevzela Petra Majdič, ki je v sprintu leta 2007 v Saporu osvojila srebrno kolajno, štiri leta pozneje v Oslu pa še bronasto. Na ekipni tekmi v norveški prestolnici so po vetrovni loteriji tretje mesto zasedli še slovenski skakalci (Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Robert Kranjec in Peter Prevc).
Zadnji je zbiranje kolajn nadaljeval že dve leti pozneje v Predazzu, ko je bil posamično srebrn in bronast. Šestletno sušo sta 2019 v Seefeldu prekinili Katja Višnar in Anamarija Lampič, ki sta v ekipnem sprintu zaostali le za Švedinjama.
Najuspešnejše prvenstvo za Slovenijo pa je bilo prav zadnje. Iz Oberstdorfa 2021 so se športniki in športnice vrnili s kar šestimi kolajnami. Izjemen šampionat je z zlatom na srednji skakalnici napovedala Ema Klinec, ki je bila na ekipni tekmi z Uršo Bogataj, Špelo Rogelj in Niko Križnar srebrna. Križnar je na veliki skakalnici osvojila še bron.
Enako je uspelo tudi Anžetu Lanišku, prvič pa smo videli tudi dve tekaški kolajni. Anamarija Lampič je bila najprej bronasta v posamičnem sprintu, nato pa je tretje mesto zasedla še v ekipni preizkušnji v navezi z Evo Urevc.
6. Druge številke
Na svetovno prvenstvo je po podatkih organizatorja prijavljenih okrog 750 športnikov iz 63 držav, skupaj s spremljevalnim osebjem pa jih bo v Kranjski Gori, Trbižu, Beljaku in drugih okoliških krajih bivalo okoli dva tisoč.
Podobna številka se giblje tudi pri številu predstavnikov medijev, kar bo daleč najštevilčnejši obisk sedme sile v dolini pod Poncami.
Pomembno vlogo bodo imeli tudi prostovoljci, poleg običajnih 600 za finale svetovnega pokala v skokih so jih za tokratni spektakel aktivirali še enkrat toliko.
Shema celotnega prizorišča:
7. Proračun
Po besedah Tomaža Šušteršiča, generalnega sekretarja organizacijskega komiteja, ki jih je v sredini januarja namenil Sportklubu, ta v nobenem primeru ne sme znašati več kot 17 milijonov, v realnosti pa bo, kot so organizatorji sporočili na novinarski konferenci v začetku februarja, nekje okoli 16 milijonov evrov.
Večji del tega denarja je že zagotovljen, spremenljivi del pa predstavlja le prodaja vstopnic.
8. Vstopnice
O vstopnicah je bilo na naši spletni strani napisanega že veliko. Zaradi slabe prodaje dnevnih in večdnevnih vstopnicah so organizatorji manj kot dva tedna v prodajo sprostili še popoldanske vstopnice, ki so na Petrolovih prodajnih mestih na voljo po enotni ceni 33 evrov, veljajo pa od 15. ure dalje. Cena navadnih dnevnih vstopnic se sicer giblje med 15 in 64 evrov – odvisno od izbranega dne. Sedišča ali VIP vstopnice so, jasno, dražje.
Pred nakupom vstopnic pa še opozorilo – za razliko od finala svetovnega pokala v skokih bo vstopna točka na prizorišča že na Ledinah, praktično na vstopu v dolino Tamarja. Od tam bo do tekaškega in skakalnega stadiona mogoče priti le peš, kar v eno smer pomeni 1,6 kilometra hoje. Od Kranjske Gore in z Bleda bo do vstopne točke organiziran brezplačni krožni prevoz, ob priložitvi vstopnice pa je brezplačen tudi železniški prevoz kjerkoli iz Slovenije do Jesenice in do vstopne točke naprej z avtobusom.
Pa še sporočilo za pohodnike: dolina pod Poncami je od ponedeljka, 13. februarja, zaprta za promet. Za obisk planinske koče v Tamarju tako morate peš iz Rateč. Od jutri pa do 5. marca naprej pa boste za dostop na cesto do skakalnic in naprej proti koči potrebovali vstopnico ali akreditacijo že ob vstopu v dolino.
VEČ PRED SP:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje