Po Meti Hrovat se v tekmovalni pokoj še pred zaključkom sezone 2023/24 podaja tudi dolgoletni reprezentant in zadnji Slovenec s kolajno na svetovnem prvenstvu Štefan Hadalin.
Prihodnji mesec bo minilo okroglo desetletje od krsta Štefana Hadalina v svetovnem pokalu. Ob okrogli obletnici se bo 28-letni Vrhničan vrnil na vitranško strmino v Podkorenu, a tokrat ne z rezultatskimi ambicijami, temveč v nameri, da se uradno in dokončno poslovi od tekmovalnega alpskega smučanja. Po tem, ko je zbral 130 nastopov med elito in se devetkrat uvrstil med najboljšo deseterico. Nekdanji kombinacijski svetovni podprvak in olimpijec iz Pjongčanga 2018 je trenerje, vodstvo panožne zveze ter predstavnike opremljevalcev in pokroviteljev o svoji nameri obvestil že pretekli teden, danes je stopil še pred medije.
Odločitev za tekmovalno slovo bi sicer težko označili za presenetljivo. Za Hadalinom sta namreč dve sezoni, v katerih se je odločil za predčasni umik. Od zadnjih slalomskih točk svetovnega pokala je minilo že več kot leto, od zadnjih veleslalomskih bo prihodnji mesec. Še precej daljšo brado imajo njegovi najboljši rezultati, predvsem pa se mu je po javno obelodanjenih zdravstvenih težavah v tekoči sezoni ponesrečil poskus želenega tekmovalnega preboja. Na vseh devetih tekmah sezone je ostal praznih rok.
”Ne zmorem več. Ne zmorem več prenašati pritiskov, ki jih prinaša tekmovalni ritem vrhunskega športa. Do zadnjega sem užival. Dal sem vse. In še več. Morda celo preveč. Celotno življenje sem posvetil temu, da bi mi uspelo … In mi je,” je ob večkratnih prekinitvah in solzah dejal Štefan Hadalin. Dodal je, da je ponosen na rezultate. Kot tudi na zmage nad vsemi strahovi. “Hvaležen sem družini, prijateljem, trenerjem, SZS, osebnim partnerjem … Vsem, ki so mi pomagali,” je nadaljeval.
”Vrhunska kariera je zahteven poklic. Je več od tega. Je poslanstvo, odgovornost, odrekanje. S seboj prinese veliko pritiskov. Je privilegij lovljenja psihofizičnih meja. Želim pa si, da bi bilo več razumevanja med ljudmi in med vsemi, ki spremljajo športnike. Tudi mi smo le ljudje, ki imamo svoja čustva in dostojanstvo,” je z zajetnim cmokom v grlu dejal Štef, kot ga kličejo sotekmovalci.
Poleti je udeleženec treh svetovnih prvenstev v intervjuju za naš medij razkril, da je novembra leta 2021 zapadel v krog psihofizične izgorelost, v katerem je med drugim izgubil skoraj deset kilogramov. Vseeno je tudi po pogovoru s psihologom našel dovolj moči za vnovičen smučarski poskus, se odločil za novo opremo, se v reprezentanci obdal z novo delovno ekipo, a poletno-jesenskega dela ni oplemenitil z želenimi rezultati. Nazadnje je tekmoval v Kitzbühlu, na dokončni umik pa je bilo mogoče pomisliti že ob izpuščeni preizkušnji v Schladmingu. Kmalu je sledila potrditev.
Zdaj dvomov o koncu kariere ni več. A čeprav se Hadalin poslavlja kot smučar, ki je bil v zadnji fazi kariere daleč od želenih dosežkov, za nameček pa se ob vseh težavah in relativno zgodnji upokojitvi ustvarja tudi občutek o neizpolnjenem potencialu, velja osvetliti vrhunce njegove poti, na račun katerih lahko njegovo tekmovalno podobo vidimo v drugačni luči.
S kombinacijskih srebrom v Aareju 2019 velja za zadnjega Slovenca s kolajno na svetovnem prvenstvu, ob Mitju Kuncu je tudi edini, ki je do FIS-ove snežinke prišel pod slovensko zastavo, saj so Boris Strel, Bojan Križaj in Tomaž Čimžan odličja osvajali še za Jugoslavijo. Je tudi edini Slovenec s kombinacijskimi stopničkami v svetovnem pokalu in pravzaprav edini, ki je po letu 2018 branil slovenske slalomske barve na najvišji ravni. Nase je že pred tem opozoril v mlajših kategorijah, med drugim tudi kot mladinski svetovni prvak v kombinaciji in z ekipo ter dvakratni podprvak.
In kakšno bo 10. marca kranjskogorsko slovo? “Ne vem natančno. Stvar navdiha. Rad pa bi bil v družbi svojih navijačev,” odgovarja Štefan Hadalin, ki povsem natančnih načrtov za novo kariero še nima. Priznava, da ga še vedno vleče v smučanje, a se v vlogi trenerja ne vidi. “Najprej me čaka zelo dolg dopust ob morju, ki letos poleti ne bo dolg le en teden,” je pristavil.
Hadalinova upokojitev bo ošibila slovensko ponudbo v tehničnih disciplinah, najbolj očitno se bo poznala v slalomu. Žan Kranjec je namreč izrazito veleslalomsko usmerjen, 25-letni Tijan Marovt je vseh 22 slalomov svetovnega pokala končal po prvi vožnji, mladega vala pa v bližnji prihodnosti še ne gre pričakovati. Mimogrede, prav dan pred Štefanovo upokojitvijo je odbor za alpsko smučanje potrdil predlog predsednika Janeza Bijola in šefa panoge Mihe Verdnika o spremenjeni strategiji, ki med drugim prinaša tudi vnovično vzpostavitev mladinske reprezentance in finančni vložek v višini 700 tisoč evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!