Avstrijci in Nemci prevladujejo zaradi pravil? Takšna je resnica

Foto: Profimedia

Medtem ko imajo smučarske skakalke takoj po uvodu v novo sezono na voljo prost konec tedna, je moška karavana zbrana v Klingenhtalu. V vzhodni Nemčiji, tik ob meji s Češko, čakata skakalce danes in jutri peta in šesta preizkušnja v novi zimi. Če se bo nadaljeval trend iz Ruke in Lillehammerja, lahko pri vrhu pričakujemo Avstrijce in domačine. Zakaj so zaenkrat v takšni prevladi?

Orli na vzhodu Nemčije s spremembo

Smučarski skoki

7. Dec 2023 0

Smučarski skoki

7. Dec 2023 0

Recept za Kraftovo prevlado? Sanjsko potovanje okoli sveta

Smučarski skoki

4. Dec 2023 1

Smučarski skoki

4. Dec 2023 1

Norvežani in Poljaki po katastrofalnem začetku prižigajo alarme

Smučarski skoki

4. Dec 2023 0

Smučarski skoki

4. Dec 2023 0

Štiri tekme, štiri zmage Stefana Krafta. Takšen je bil razplet uvodnih dveh vikendov nove sezone v moških smučarskih skokih. A na vrhu ne prevladuje zgolj 30-letni Avstrijec, temveč tudi njegovi rojaki in Nemci. Obe naciji sta zasedli vseh 12 mest na stopničkah na uvodnih štirih preizkušnjah. V skupnem seštevku zasedajo prvih sedem mest, šele osmi Japonec Rjoju Kobajaši ne prihaja iz nobene od dvojice držav.

Neverjetna razlika do konkurence se pozna tudi v pokalu narodov. V njem je na vrhu Avstrija, ki je osvojila kar 981 točk. To sicer ni rekord po štirih tekmah, ista država je še bolj udarno začela sezono 2007/08 (takrat je Thomas Morgenstern slavil na uvodnih šestih tekmah), takrat so Avstrijci osvojili še tri točke več. Na drugem mestu seštevka so Nemci, ki so osvojili 913 točk, Slovenija na tretjem mestu pa je zaenkrat pri 319 točkah. Vodilni državi sta skupaj osvojili skoraj dve tretjini vseh možnih točk!

Svetovni pokal po štirih tekmah:

1. Stefan Kraft (Avstrija) 400 točk
2. Andreas Wellinger (Nemčija) 270
3. Pius Paschke (Nemčija) 206
4. Jan Hörl (Avstrija) 202
5. Daniel Tschofenig (Avstrija) 161
6. Stephan Leyhe (Nemčija) 158
7. Karl Geiger (Nemčija) 153
8. Rjoju Kobajaši (Japonska) 127
9. Michael Hayböck (Avstrija) 104
10. Peter Prevc (Slovenija) 98

Pokal narodov po štirih tekmah:

1. Avstrija 981 točk
2. Nemčija 913
3. Slovenija 319
4. Norveška 234
5. Japonska 142
6. Švica 86
7. Finska 67
8. Poljska 61

Zakaj dve reprezentanci tako močno odskakujeta od ostalih? Ne moremo se znebiti občutka, da konkurenca, vključno s Slovenci, ne skače slabo. Pač pa so Avstrijci in Nemci tako zelo dobri, da se morajo najbližji zasledovalci zadovoljiti z mesti v drugi polovici deseterice in še nižje.

So lahko na razplet vplivale tudi spremembe pravil? O novostih v regulacijah je bilo pred sezono veliko govora, potem ko je Mednarodna smučarska zveza zopet ’zarezala’ v kar nekaj mest pri opremi. Tu so ključne razlike v primerjavi z lansko sezono.

– Meritve telesnih mer so se pred sezono prvič opravile s tridimenzionalnim (3D) čitalcem. Tekmovalci na ploščo čitalca v spodnjem perilu stopijo z nogami 30 centimetrov narazen. Dolžina razkoraka v dresu lahko pri moških znaša 3 centimetre več kot ob meritvi na čitalcu, pri ženskah mora biti enaka kot ob meritvi na čitalcu.

– Debelina podplata skakalnega čevlja se je zmanjšala za 5 milimetrov (iz 45 na 40 mm). Podplat čevlja in okovje lahko skupaj merita največ 50 mm. Debelina zadnjega dela čevlja ne sme presegati 30 mm, prej 80 mm. Stranski del čevlja lahko meri največ 15 mm.

– Zmanjšala se je debelina zagozd – iz 55 mm na 30 mm. Pri strani ta znaša 15 mm, spredaj 5 mm. Zgornji del zagozde mora biti poravnan z zgornjim delom skakalnega čevlja.

– Dresi niso bistveno drugačni, drugačne so meritve. Merjenje obsega zgornjega dela telesa (obseg ponavadi večji od 2 do 6 cm, nekateri so imeli to mero tudi za 20 cm večjo od obsega). Površina dresa je zmanjšana predvsem med stegnoma zaradi novih meritev.

Velika zmeda

Veliko številk in dodatnega dela za tiste, ki skakalce oskrbujejo s smučmi, dresi, čevlji … Da bi pojasnili, kaj vse skupaj pomeni v praksi in ali so pravila res vplivala na boj za stopničke, smo se obrnili na nekdanja skakalca Roberta Kranjca in Špelo Rogelj.

“Strinjam se z odločitvijo, da so pred sezono uvedli elektronski posnetek (scan, op. p.) telesa. Ni mi pa všeč, da se pravila vsako leto tako ekstremno spreminjajo. Da so vsi kombinezoni, ki jih naredimo v eni sezoni, v naslednji zanič. En kup denarja in časa vržemo stran. Vse je treba na novo zrisati in izrezati. Treba se je prilagajati, še Fis pa ne ve točno, kako in kaj. Posledično je velika zmeda,” pravi svetovni prvak v poletih iz leta 2012, ki v slovenski reprezentanci pomaga pri pripravi dresov. Kot je pred začetkom ženske sezone dejal vodja panoge Gorazd Pogorelčnik, so samo zaradi vse nove opreme v slovenskih skokih in nordijski kombinaciji porabili več kot sto tisoč evrov.

Spored v Klingenthalu:

Prav Kobajaši je sicer dobil petkove kvalifikacije v Klingenthalu, kjer je ugnal Stefana Krafta, prevlado Avstrije in Nemčije pa so od 3. do 6. mesta razbili še Norvežan Johan Andre Forfang, Timi Zajc, Dawid Kubacki in Peter Prevc. Toda točke se bodo delile danes.

sobota, 9. december: 16.00 tekma
nedelja, 10. december: 14.00 kvalifikacije, 16.00 tekma

Najbolj občutljivi na čevlje

Da je sprememb v opremi vedno preveč, pa se strinja tudi dobitnica ekipne srebrne kolajne s svetovnega prvenstva 2021 v Oberstdorfu Špela Rogelj. “Pravila bi se morala sprejemati bolj postopoma, ne pa toliko naenkrat. Vedno so nekomu bolj po godu – enkrat enim, drugič drugim. Treba se je prilagoditi, ampak zagotovo bi lahko bila kakšna manj.”

Katera sprememba je po mnenju nekdanje članice skakalnega kluba Ilirija ključna? “Tista glede zagozd in čevljev. Na vsako spremembo okoli čevlja smo zelo občutljivi. Že menjati za nove jih je težko, še težje je zdaj ob vseh teh spremembah. Skakalci in skakalke so se navadili na zagozde in jih vključili v svojo tehniko. Zdaj pa so to vse skupaj malce odvzeli in spet se je bilo treba prilagajati tako v počepu kot v samem letu,” pravi prva slovenska zmagovalka (Lillehammer 2014) v svetovnem pokalu.

Kraft zmaguje, a je bolj podoben Slovencem

Ker so smučarski skoki šport, ki ga njegovi ljubitelji v praksi izvajajo le redko, smo Rogelj prosili za podrobnejšo razlago, kaj spremembe pomenijo za sam skok. “Zaletne hitrosti so v povprečju višje. Parabola leta je drugačna, saj skakalci višje v zraku pridejo z mize. Potem višje letijo, saj ne morejo biti tako zelo agresivni zaradi zmanjšanih zagozd. S telesom ostajajo bolj nad smučmi, ne gredo toliko med smuči. Posledično pristajajo z večje višine, zaradi česar so obremenitve pri doskoku večje. Tukaj je lahko težava, tudi pri Slovencih, ki so vedno imeli in bodo vedno imeli bolj agresivno tehniko. Zato jim spremembe manj ustrezajo.”

Na tem mestu torej pridemo do tiste znane rečenice, da smo Slovenci skupaj z Norvežani bolj letalski narod. “Ja, Nemci pa bolj kot hitrost uporabljajo moč. Avstrijci pa so zelo različni. Stefan Kraft zelo uporablja hitrost, tako da ne bi rekla, da obstaja klasična avstrijsko-nemška tehnika. Vsak se mora prilagoditi na določeno opremo. Bolj kot se išče razloge in izgovore, zakaj je tako, slabše je za vsakega posameznika,” nas dopolni sogovornica.

Nemci največji zmagovalci, Poljaki največji poraženci

Prav zaradi omenjenega Krafta, ki poenostavljeno povedano bolj leti kot skače, Rogelj ne želi posplošiti, da spremembe pravil vplivajo na rezultate tekem. “Ne moremo reči, da imajo Nemci in Avstrijci zaradi teh sprememb takšno prednost. Ja, Nemcem zagotovo bolj odgovarja višja parabola leta. Ampak enostavno res dobro tehnično skačejo. Če pogledamo Krafta: njegov dres je isti kot zadnjih pet let. Ne poznam številk, ampak razkorak se mu verjetno ni spremenil. On nikoli ni bil odvisen od opreme, ker zadnjih pet let uporablja enako,” še doda Rogelj.

In kam potem spadajo Poljaki, za katerimi je najslabši uvod v svetovni pokal – najboljša uvrstitev s prvih štirih tekem je 21. mesto? “Poljake so spremembe v opremi najbolj udarile. Razvijali so skakalne čevlje, o katerih je bilo v preteklih sezonah veliko polemik. Navajali so se nanje, zdaj pa niso več dovoljeni. In spet so se morali prilagoditi nazaj na normalne. Pri njih so šli razkoraki za več številk navzgor, površina dresa je toliko manjša. Vse to vpliva na njihove skoke. A za skakalci je šele začetek sezone. Morajo biti potrpežljivi, mogoče se bo prava luč pokazala nekje na sredini sezone,” je prepričana Ljubljančanka, ki je smuči v kot postavila po koncu sezone 2022.

Poljak Piotr Zyla in njegov razkorak. Foto: Profimedia

Slovenke preveč zadržane

Špelo Rogelj bomo lahko na ženskih tekmah tudi v letošnji sezoni videli v vlogi kontrolorke opreme, prvič bo to odgovorno nalogo opravljala na prvi izvedbi ženske novoletne turneje. Za konec pogovora smo jo prosili še za prve vtise slovenskih nastopov v obeh konkurencah. Pri moških ima najboljši rezultat sezone zaenkrat Peter Prevc, ki je bil v Ruki šesti, pri ženskah pa Ema Klinec, ki je bila na večji napravi v Lillehammerju peta.

“Pri moških smo zagotovo lahko zadovoljni. Peter Prevc se je vrnil v deseterico, kar je sploh za uvodne tekme sezone super rezultat. Razvajeni smo z dobrimi rezultati, takoj ko ni kdo na stopničkah, je vse narobe. Fantje rabijo čas, da startajo v sezono. Eni začnejo bolje, drugi slabše. Tekom zime se bodo pokazali rezultati. Ne verjamem, da oprema tako zelo vpliva na vse skupaj,” poda oceno varovancev Roberta Hrgote.

Foto: Profimedia

“Slovenke so v sezono vstopile zelo zadržano. Glede na prejšnje sezone smo pričakovali, da bo vsaj na eni od uvodnih dveh tekem ena od naših skakalk na stopničkah. Njihovi skoki so bili zadržani. Ema je naredila super skok na veliki skakalnici. Nika Prevc je zelo dobro pripravljena, a jo je morda premagala želja po rezultatu. Nika Križnar še ni prava Nika, veliko točk izgublja pri doskoku. Upam, da bo to v bodoče popravila, saj jo to stane kar veliko mest. Ostale mlajše pa tekmujejo letom primerno. Potrebujejo kilometrino, da pridejo v ritem svetovnega pokala. Ampak za podmladek se nam ni treba bati. Presenečenje je Francozinja Josephine Pagnier, nisem si mislila, da bo ona vodila po uvodu v sezono, čeprav je v preteklih sezonah že kazala posamezne skoke na visokem nivoju. Zelo dobro je pripravljena tudi Norvežanka Eirin Maria Kvandal – če premaga strah po poškodbi, bo zmagovala,” zaključi Rogelj.

V ženski konkurenci rumeno majico presenetljivo nosi Francozinja Josephine Pagnier.