Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Za nami je eden največjih, po mnenju organizatorjev pa celo največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije. Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju je s številnih vidikov izpolnilo visoko zastavljena pričakovanja, najbolj boleč poraz pa doživelo na področju, ki ga Planica ni vajena. Pri številu navijačev oziroma obisku. Ta se je sicer zadnji konec tedna predvsem po zaslugi smučarskih skakalcev vendarle popravil.
Planica 2023 – dogodek, ki ga je slovenska (športna) javnost vse od 17. maja 2018, ko je Mednarodna smučarska zveza (Fis) izbrala gostitelja prvenstva v nordijskih disciplinah, težko in nestrpno pričakovala. Slabih pet let so imeli pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS), ki je v namen organizacije ustanovila Zavod Sloski, da se pripravijo na vrhunec letošnje zimske sezone. In da na tekmovanje najboljših nordijcev sveta pripravijo tudi prebivalce in prebivalke Slovenije.
Prav pri zadnjem pa so bili organizatorji, to so med prvenstvom priznali tudi sami, neuspešni. Visokoleteči cilji predsednika SZS Enza Smrekarja manj kot tri tedne pred začetkom SP, da pod Poncami pričakuje med 150 in 200 tisoč navijačev, so se kot milni mehurček klavrno razblinili že v prvih dneh tekmovanja. Čeprav se je obisk v drugem koncu tedna izboljšal, pa končna številka slabih 63 tisoč obiskovalcev ni dosegla niti polovice zastavljene. Ob tem naj opozorimo, da so v dnevno število obiskov všteti tudi športniki, njihovi spremljevalci, novinarji, prostovoljci …
Kontrast – tribuna in iztek skakalnic sta bila polna šele v zadnjem koncu tedna:
Najprej iskali izgovore, nato priznali poraz
Ko smo ob pogledu na prazne tribune na to začeli opozarjati tudi mediji, so se odgovorni možje na čelu z generalnim sekretarjem prireditve Tomažem Šušteršičem težko soočili z resnico in realnostjo. Podražitve, koronavirus, ukrajinski begunci na Poljskem, advent, slabi rezultati, celo svetovno prvenstvo v nogometu so postali ‘dežurni’ krivci za manjko navijačev. Pomagale niso niti popoldanske vstopnice, ki so bile ustvarjene predvsem za slovensko občinstvo, a svojega namena niso dosegle. Na koncu so občani Kranjske Gore dobili celo prost vstop na prizorišče.
Da so se pri strategiji in nagovarjanju predvsem slovenskih gledalcev ušteli, je na polovici šampionata priznal Smrekar in se posul s pepelom. Zakaj in kako, bodo ugotavljali v analizah. Prepričanje, da slovenskem občinstvu veliko več pomenijo smučarski poleti ter da večina ljudi na sončni strani Alp še vedno ne loči med običajnim finalom svetovnega pokala in prvenstvom v nordijskem smučanju, pa v glavah organizatorjev ostaja še danes. In prav zato so zapravili edinstveno priložnost, da bi Planica postala tudi tekaška, skakalna in kombinacijska kraljica. Ne zgolj letalna.
Pretiravanje tudi za bogate
K temu so pripomogle tudi visoke cene vstopnic, ki so bile v teh ekonomsko težkih in nepredvidljivih časih povprečnemu Slovencu nedostopne. Ko se te zdijo zasoljene celo bogatim Skandinavcem, je jasno, da je bila cenovna strategija prirediteljev zgrešena in nerealna. Kljub razumevanju, da so se tudi sami soočili z draginjo na praktično vseh področjih.
Tiste, ki so se za prihod v Planico vendarle odločili, pa je negativno presenetil tudi cenik gostinske ponudbe, o čemer smo prvi poročali na Sportklubu. 3,5 evra za plastenko vode, 5 evrov za pivo, 7,5 evra za jabolčni zavitek, 12 evrov za hamburger …, cene, ki so še dodatno udarile predvsem po denarnicah slovenskih gostov. Teh je bilo tudi zaradi pohlepa nekaterih ponudnikov namestitev manj od pričakovanj, posledično so do prvenstva začutili odpor. Pri tujih obiskovalcih pa sta svojo priložnost izkoristila sosednja Beljak in Trbiž.
Kranjska Gora je zares zaživela šele v drugem koncu tedna:
Organizacija: brez pripomb
A vse vendarle ni bilo negativno. Pozitivno oceno si prireditelji zagotovo zaslužijo pri organizaciji celotnega prvenstva. Infrastruktura, označbe, organizirani prevozi, podajanje informacij … Za vse našteto imajo velike zasluge tudi številni prostovoljci, ki so skrbeli, da so vse stvari na šampionatu odvijale nemoteno in brez zapletov. Ob misli, da so to od jutra do večera počeli brez plačila, je vse skupaj še toliko bolj impresivno.
Planica je zaradi poletov navajena organizacije velikega športnega dogodka, a še nikoli v takšnem obsegu. Ljudi, dni, logistike, števila tekmovanj. Tu lahko mirne vesti zapišemo, da je Nordijski center, ki je bil poleg trenažnih procesov zgrajen prav s tem namenom, uspešno prestal nalogo. Slovenija pa je v svet znova poslala sporočilo, da kljub svoji majhnosti zna in zmore.
V spremljevalnem programu za vsakega nekaj
Dodana vrednost takšnega tekmovanja so bile tudi številne spremljevalne vsebine. Konferenca Sporto, menedžerska, trajnostna in poslovna konferenca so skupaj z okroglimi mizami v medijskem centru ponudile priložnost za dodaten vpogled v slovenski način dojemanja športa, služile pa so tudi kot idealen poligon za mreženje s tujimi gosti na področju politike, gospodarstva, kulture, športa …
Ne moremo mimo odmevne otvoritvene slovesnosti v Kranjski Gori, ki je bila deležna številnih pohval in je bila za razliko od preteklih na precej višji ravni. Podobno lahko rečemo tudi za podelitvene ceremonije, na katerih so najboljši športniki prejeli odličja. Tudi sicer lahko spremljevalni program v Kranjski Gori ocenimo pozitivno, pa čeprav so številne prikolice s hrano in glasbeniki na odru vse do zadnjega vikenda pozdravili manj gostov, kot bi si želeli.
Moški skakalci ‘rešili’ prvenstvo
Za konec se dotaknimo še športnega, rezultatskega dela. Z visokimi cilji so nastope na domačih tleh pričakovali predvsem v obeh skakalnih taborih, a so jih v popolnosti izpolnili le v moškem delu. Dve zlati kolajni – naslov svetovnega prvaka Timija Zajca in zmaga na ekipni preizkušnji v postavi Zajc, Anže Lanišek, Žiga Jelar in Lovro Kos – ter bron na mešani ekipni preizkušnji so več kot zadosten razlog, da lahko delo Roberta Hrgote in njegovih tekmovalcev označimo z oceno odlično. Prav njim se lahko organizatorji zahvalijo za izboljšan obisk v zadnjih dneh tekmovanja.
Z visokimi pričakovanji, ki pa so ostala neizpolnjena, pa se od domačega prvenstva poslavljajo slovenske skakalke. Spomnimo, njihov trener Zoran Zupančič je pred začetkom sezone napovedal vsaj tri kolajne, na koncu pa se je moral zadovoljiti le z bronom, pa še pri tem gre (najmanj) polovico zaslug pripisati Zajcu in Lanišku. Kot olajševalne okoliščine lahko navedemo težave s poškodbami in boleznimi, ki so oslabile še vedno aktualne prvakinje v pokalu narodov. Nič kaj rožnato pa ni niti splošno razpoloženje v ekipi, zaradi česar je nadaljnje sodelovanje Zupančiča in slovenskih deklet pod vprašajem.
Brez presežka skakalni in tekaški stadion na vznožju Ponc in Ciprnika zapuščajo smučarski tekači in nordijski kombinatorci, ki pa so prvenstvo izkoristili predvsem kot naložbo za prihodnost. Kot dodajajo, so zastavljene cilje izpolnili.
Planica v 2023 še letalna kraljica
Dejstvo je, da se bo Planica po organizaciji, infrastrukturi pa tudi televizijski gledanosti uvrstila med najboljše prireditelje svetovnih prvenstev, kar ekipi pod Poncami javno priznavajo tudi Fis, televizijske in marketinške agencije. Tudi rezultatsko je za Slovenci po žlahtnosti kolajn celo najuspešnejše SP do zdaj, saj dveh zlatih kolajn na enem šampionatu še niso osvojili.
A ob tem bo ostala črna pika oziroma grenak priokus z vidika gledalcev, ki bodo v ledeniško dolino Tamarja zagotovo bolj množično romali že čez štiri tedne, ko bo od 30. marca do 2. aprila na sporedu zaključek svetovnega pokala na letalnici.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje