Prvi krog letošnjega nogometnega svetovnega prvenstva je za nami. Vabimo vas na kratek sprehod skozi najbolj zanimive zgodbe, ki so se v prvih petih dneh rodile v Katarju.

Senzaciji Savdske Arabije in Japonske

V uvodnih 16 tekmah letošnjega svetovnega prvenstva smo že videli dve veliki, senzacionalni presenečenji, ki ju bomo pomnili še vrsto let. Prvo je pripravila Savdska Arabija, ki je z 2:1 premagala eno glavnih favoritk za končni naslov pred začetkom, Argentino. Lionel Messi in soigralci so bili, sploh po vodilnem zadetku, na pragu izenačenja svetovnega rekorda, niza 37 tekem Italije brez poraza, potem pa doživeli velik šok.

Podobno se je zgodilo tudi štirikratnim svetovnim prvakom Nemcem, ki so z vodstvom z 1:0 vstopili v zadnjih 15 minut tekme proti Japonski, a na koncu prav tako ostali praznih rok. Japonci so jih premagali z 2:1. Ob navijačih, ki so si s čiščenjem stadionov pohvale prislužili že pred štirimi leti v Rusiji, so po tekmi z obnašanjem navdušili tudi japonski nogometaši. Ko so zapustili stadion Khalifa International v Al Rayyanu, je bila njihova garderoba videti kot nova. Japonski čistilni servis je na delu tudi letos.

Na dober nogomet še čakamo

Razočaranje? Čeprav so mnogi, tako je napovedal tudi trener Olimpije Albert Riera, v Katarju zaradi termina v zgodnjem delu sezone pričakovali dober nogomet, ga prav veliko do zdaj nismo videli.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu pred štirimi leti se je le ena od vseh 64 tekem končala brez zadetkov. V Katarju je bilo takšnih v prvih 16 tekmah že štiri. Torej ena četrtina. Le upamo lahko, da se nogometaši še ogrevajo in bodo v nadaljevanju tekmovanja precej boljši …

Pričakovano, besedo ima tudi politika

Že pred začetkom s(m)o napovedovali, da bo letošnje prvenstvo najbolj politično v zgodovini vseh. Nis(m)o se zmotili. Najprej so za nejevoljo poskrbeli organizatorji, ki so se tik pred zdajci odločili, da na stadionih ne bodo točili alkohola. Potem je veliko prahu dvignilo sporočilo Fife, da ne bo odobravala kakršnihkoli protestov nogometašem. Kamen spotike so bili predvsem mavrični trakovi, ki naj bi jih na tekmah v znak podpore v Katarju zatiranim istospolno usmerjenim ljudem nosile nekatere reprezentance. To se ni zgodilo, a močnih sporočil vseeno ni manjkalo.

Nemci so z odločno gesto ob fotografiranju pred tekmo opozorili, da so bili utišani in si nakopali jezo odgovornih. Žugali so jim tudi s kaznijo, za katero pa se potem niso odločili. Nekateri igralci so se znašli drugače, med njimi Nizozemec Marten de Roon. Na svoj način so na krivice opozorili tudi Belgijci oziroma njihovi politiki, medtem ko so Iranci s tem, ko niso prepevali himne, izrazili nestrinjanje s pestrim družbenopolitičnim dogajanjem v svoji državi.

To lahko uspe samo Cristianu Ronaldu

V času katarskega mundiala so vsa najboljša klubska tekmovanja, tako na državni kot mednarodni ravni, ustavljena. Za dva tedna je mrknila celo slovenska liga. Vsi se pogovarjajo le o reprezentančnem nogometu, a vsaj za en dan je v ospredje ta teden stopilo tudi klubsko dogajanje. Kdo je krivec za to?

Cristiano Ronaldo, seveda. Portugalski superzvezdnik je po odmevnem intervjuju, v katerem je okrcal Manchester United in tudi nekatere njegove nogometaše, tik pred prvim nastopom na prvenstvu ostal brez kluba in se čez noč znašel na trgu dela. Petkratni dobitnik zlate žoge se je potem, tako kot njegov velik argentinski tekmec, že na prvi tekmi na katarskih tleh znašel med strelci, tudi on je v polno meril z enajstih metrov. Pred tekmo je ob spremljanju himne celo zajokal, v prvem polčasu pa pozornost zbujal z dresom z dolgimi rokavi. V drugem je na igrišče pritekel v kratkih in zadel, s tem pa postal prvi nogometaš, ki mu je kaj takega uspelo na kar petih svetovnih prvenstvih.

Prazni stadioni in obisk, ki prekaša njihove kapacitete

Po prvih štirih tekmah so se katarski organizatorji znašli v zagati. Uradno beležen obisk tekem Katar-Ekvador, Anglija-Iran, Senegal-Nizozemska in ZDA-Wales, te štiri tekme naj bi si skupaj ogledalo 197.565 gledalcev, je namreč presegel kapaciteto štirih stadionov (Al Bayt, Al Thumama, Khalifa International in Ahmad bin Ali), ki skupaj znaša 180 tisoč gledalcev. Oziroma po novem – je znašala.

Pri Fifi so namreč pojasnili, da je kapaciteta vseh osmih stadionov, ki gostijo letošnji mundial, večja od uradne in naznanili nove številke. Zakaj tega niso storili že prej, ni znano. Kot za zdaj še nismo dobili niti pojasnil, zakaj številni sedeži, sploh na tistih tekmah v najzgodnejšem terminu, samevajo. Zakaj je bilo tako v drugem polčasu otvoritvene tekme med Katarjem in Ekvadorjem, smo izvedeli. Številni domači navijači so stadion zapustili enostavno zaradi tega, ker so bili tako močno razočarani nad igro svoje reprezentance …

Rekordno dolgi sodniški podaljški

Posebnost letošnjega mundiala, ki bode v oči, so res dolgi sodnikovi dodatki ob koncih polčasov, predvsem drugih. Tekme na zadnjem prvenstvu v Rusiji so v povprečju trajale 97 minut, kar je bilo precej več kot ponavadi. Letos so še precej daljše. Povprečje se je za zdaj ustavilo pri 105 minutah. Tekma med Anglijo in Iranom je trajala celo rekordno dolgih 117 minut. Prvi polčas je bil podaljšan za 14 minut in osem sekund, drugi pa za 13 minut in osem sekund. Oba polčasa sta najdaljša od svetovnega prvenstva leta 1966.

Zakaj je tako, je že pred prvenstvom pojasnil vodja nogometnih sodnikov pri Fifi Pierluigi Collina. “Skušamo podaljšati trajanje aktivne igre, gledalcem in igralcem želimo omogočiti več nogometa. To smo počeli že pred štirimi leti v Rusiji, v Katarju smo pri upoštevanju meril še bolj dosledni. Dodatke določajo četrti sodniki,” je povedal legendarni nekdanji italijanski nogometni sodnik.

Čas za Afriko? Očitno (še) ne

“Verjamem, da lahko ena izmed afriških reprezentanc osvoji tudi končni naslov,” je pred prvenstvom napovedal legendarni Roger Milla, ki je blestel na svetovnem prvenstvu 1990 in Kamerun popeljal do četrtfinala, kar je še do danes največji afriški uspeh na mundialih (leta 2010 ga je ponovila Gana). “Vseh pet afriških reprezentanc se bo prebilo iz skupinskega dela. V finalu se bosta pomerila Kamerun in Maroko,” je šel še dlje njegov sloviti rojak Samuel Eto’o.

Po prvem krogu se zdi, da sta se močno motila. Afričani so petih tekmah dosegli le dva gola. Oba je zabila Gana, ki pa je proti Portugalski vseeno izgubila z 2:3. Senegal, ki je tik pred zdajci ostal brez prvega zvezdnika Sadia Maneja, je z 0:2 klonil proti Nizozemski. Kamerun je po porazu z 0:1 ostal brez točk(e) proti Švici, Maroko in Tunizija pa sta proti Hrvaški oziroma Danski remizirala z 0:0. Na končno sodbo bo treba še počakati, a trenutno Afričanom ne kaže najbolje …

Kdo so igralci, ki so skočili na naslovnice?

Namenimo za konec nekaj prostora še nekaterim nogometašem, ki so opozorili nase. Že na uvodni tekmi je navdušil ekvadorski kapetan Enner Valencia in po letu 2014, ko se je ustavil pri treh golih, na svetovnih prvenstvih dosegel še četrti in peti zadetek.

Ljubljenec selektorja svetovnih prvakov Didierja Deschampsa, zimzeleni Olivier Giroud, ki se ne ustavlja niti pri 36 letih, je pri visoki zmagi nad Avstralijo s 4:1 prišel še do 50. in 51. zadetka v majici Francije. S tem je izenačil rekord legendarnega Thierryja Henryja.

Richarlison je bil dvakrat med strelci pri zmagi nad Srbijo in postal avtor verjetno najlepšega gola prvega kroga tekmovanja. Bomo videli, ali tudi prvenstva. Kandidaturo je s strelom prek glave, ki je Brazilcem prinesel zmago z 2:0, prav gotovo oddal.

Med vratnicama Mehike se je spet prikazal Guillerme Ochoa, ki ga štiri leta ni od nikoder, potem pa je eden od junakov vsakega svetovnega prvenstva. Letošnje v Katarju, na katerem je star 37 let, je zanj tretje, navdušil pa je že na začetku. Obranil je enajstmetrovko Robertu Lewandowskemu in bil junak remija z 0:0.

V središču pozornosti se je znašel še en vratar. Andries Noppert, ki ga je Louis van Gaal presenetljivo uvrstil v enajsterico Nizozemske. Ta 28-letni član Heerenvena, ki je imel večji del kariere vlogo rezervista in je do zdaj odigral vsega 50 tekem na članski ravni, je ob debiju na svetovnih prvenstvih tudi sploh prvič zaigral za reprezentanco. Takoj je zablestel. S sijajnimi obrambami je bil med najbolj zaslužnimi, da so nogometaši v značilnih oranžnih dresih z 2:0 premagali Senegal.

Najboljši igralec zadnjega prvenstva, 37-letni hrvaški kapetan Luka Modrić, ob remiju proti Maroku (0:0) ni bil na takšni ravni, kot ga poznamo, a mu je vseeno uspel svojevrsten podvig. Postal je prvi nogometaš, ki je nastopil na vsaj eni tekmi evropskega ali svetovnega prvenstva v treh različnih desetletjih. Dan za tem je to uspelo še portugalskemu kapetanu Cristianu Ronaldu.

Na naslovnicah se je znašel tudi mladi vezist Barcelone Gavi, ki je pri zmagi Španije s kar 7:0 nad Kostariko zabil gol, postal tretji najmlajši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev in španski rekorder. Na dan tekme je bil star 18 let in 110 dni.

Brel Embolo je spektakularno zabil edini gol pri zmagi Švice nad Kamerunom. Zadetka se ni veselil. Ta 25-letni napadalec Monaca, ki je svoj čas veljal za enega največjih upov evropskega nogometa, je namreč rojen v Kamerunu.

Ne moremo niti mimo 22-letnega Timothyja Weaha. Sina zdajšnjega predsednika Liberije, nekoč slovitega nogometaša Milana in edinega afriškega dobitnika zlate žoge do zdaj Georga Weaha, ki je dosegel edini gol ZDA ob remiju proti Walesu z 1:1. Družina Weah očitno res ni od muh …